Domžalski košarkarji so sicer tekmo začeli odločno. Agilni Jure Močnik je prebijal ljubljansko obrambo in v osmi minuti, ko je Helios vodil (9:11), je kazalo na izenačen boj. Toda nastopile so minute jeklene Olimpijine obrambe. Tri napade zapored so Domžalčani končali, ne da bi vrgli proti košu, na drugi strani so se razigrali Rudež, Hukić in Zupan. Prednost je začela naraščati. Na Heliosovi strani je napad v svoje roke vzel Alvin Snow in nekajkrat zadel iz nemogočega položaja, a to je bila le kaplja v morje, zato je Union Olimpija že ob odmoru vodila za sedemnajst točk, pa čeprav njen glavni strelec Sašo Ožbolt ni dosegel niti točke.
Gledalci so lahko odšli na pivo in sok, mnoge znane športne »face« (Boštjan Nachbar, Samir Handanovič, Marino Baždarić, Vladimer Stepania, Manučar Markoišvili, Dragiša Drobnjak, Branko Ilič...) so našle trenutek za klepet, organizatorji pa so pripravljali topove za konfete za dež po koncu tekme.
Drugi polčas je z Olimpijine strani bolj prinesel branjenje prednosti. Njena obramba ni bila več tako zelo ostra kot v prvem delu, kar je spet s pridom izkoriščal Snow. Domači trener Jure Zdovc se je jezil ob vsakem prejetem košu, Domžalčani pa so pridno gnali svojo igro naprej in za nagrado prišli na enajst točk zaostanka (58:47). Pa ne za dolgo. Nekaj dobrih akcij Hukića in Greena, pa je bilo spet plus 19. Veliki pokal ob robu igrišča je bil Olimpiji vse bližje, gledalci pa zadnjo minuto na nogah, da so stoje pozdravili novo premoč Uniona Olimpije na domači sceni.
