Rok za oddajo kandidatur za sedež Acerja se je iztekel pred približno dvema tednoma, ko je postalo tudi uradno znano, da so kandidatke tri: Ljubljana, Bratislava in Bukarešta. Vendar vse tri države za sedež lobirajo že več mesecev in 12. junija na zasedanju ministrov EU za energijo v Luksemburgu se bo pokazalo, kako so bile pri tem uspešne.

Dokončne odločitve sicer takrat še ni pričakovati, bo pa jasno, kako je porazdeljena podpora omenjenim trem kandidatkam. Ljubljana in Bratislava veljata za najresnejši in precej enakovredni tekmici. Slovaško naj bi doslej podprla Češka, računa pa lahko tudi na pomoč držav iz višegrajske skupine, ki običajno v takšnih primerih podprejo druga drugo.

Slovenija ni članica kakšnega podobnega bloka, je pa intenzivno lobirala po evropskih prestolnicah, na primer v skandinavskih državah. Kot svojo največjo prednost poudarja vlogo pri sprejemanju zakonodaje za liberalizacijo energetskega trga, ki je tudi temelj za delovanje Acerja. Slovaška, kot je znano, je tedaj temu dogovoru nasprotovala.

Kot je pred dnevi v Bruslju dejal minister za gospodarstvo Matej Lahovnik, kandidatura Slovenije velja za strokovno najboljšo, a politične karte v prestolnicah se še mešajo. Različne države namreč kandidirajo za različne agencije in različne funkcije v drugih mednarodnih organizacijah; vlogo pa igra tudi splošen politični kontekst.

"Mnogokrat se pri takih stvareh trguje tudi s čim drugim, v tem trenutku je tako v obtoku to, kje bo sedež agencije za učinkovito rabo energije, kjer je glavna kandidatka Nemčija, Francozi pa imajo svojo kandidatko za direktorico agencije in oboji pričakujejo našo podporo," je minuli teden v Bruslju ponazoril v. d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač.

Podobno mešetarjenje bi tako lahko pričakovali s kandidaturami za sedež sistema Galileo, za katerega se prav tako poteguje tudi Slovenija. Kopač je sicer o tem dejal, da je to vprašanje zamrznjeno do leta 2013. Po nekaterih navedbah pa naj bi nekatere države od Slovenije v zameno za podporo pri Acerju pričakovale odstop od kandidature za sedež Galilea. Slovenija sicer za zdaj vztraja pri obeh kandidaturah.

Z najboljšim izkupičkom v dosedanji politični trgovini z evropskimi agencijami se sicer lahko pohvali Španija, ki ima pet agencij. Kar šest jih ima sicer tudi Belgija, vendar je pet od teh izvajalskih agencij, ki so ustanovljene za določeno obdobje in morajo imeti sedež v Bruslju ali Luksemburgu. Sicer pa ima tri Francija, po dve pa imajo Portugalska, Italija, Grčija, Velika Britanija, Luksemburg in Nizozemska.

Od novih članic EU so si sedeže evropskih agencij doslej priborile Poljska - v Varšavi je sedež Frontexa, Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic; Litva, ki je dobila sedež Evropskega inštituta za enakost med spoloma - zanj je kandidirala tudi Slovenija, a se mu je odpovedala; in Madžarska - v Budimpešti bo sedež Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT), kar je bilo dogovorjeno med slovenskim predsedovanjem EU.

Agencije EU so razvrščene v štiri različne kategorije: agencije skupnosti - to so pravne osebe, ustanovljene za izpolnjevanje posebnih nalog v okviru "prvega stebra" EU; agencije za skupno zunanjo in varnostno politiko za izpolnjevanje posebnih nalog v "drugem stebru" EU; agencije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah za pomoč državam članicam EU pri sodelovanju v boju proti organiziranemu kriminalu v okviru "tretjega stebra" EU ter izvajalske agencije, pooblaščene za določene naloge, ki se nanašajo na upravljanje enega ali več programov skupnosti. Poleg teh obstajajo še agencije in organi Euratom.

Prve agencije so bile ustanovljene že v sedemdesetih letih minulega stoletja. V devetdesetih letih se je pojavila druga generacija agencij, predvsem kot odgovor na željo po geografski decentralizaciji in potrebo po spopadanju z novimi nalogami tehnične oziroma znanstvene narave. Večina jih je začela delovati leta 1994 ali 1995.

Nato so si decembra 2003 voditelji starih držav in vlad EU tik pred veliko širitvijo, ki je sledila maja 2004, razdelili okoli deset sedežev agencij, ki veljajo za tretjo generacijo evropskih agencij. Hkrati pa so se zavezali, da je treba v prihodnje pri dodeljevanju sedežev agencij dati prednost novih članicam, ko se bodo te pridružile EU. Ta zaveza je bila lani podkrepljena še z eno: da je treba sedeže prednostno dodeljevati državam, ki jih še nimajo.

Delujoče agencije skupnosti so: Agencija za nadzor ribištva (CFCA) s sedežem v španskem Vigu, Evropska agencija za kemikalije (ECHA) v Helsinkih, Evropska agencija za okolje (EEA) v Koebenhavnu, Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) s sedežem v Lizboni, Evropska agencija za temeljne pravice (FRA) na Dunaju, Frontex v Varšavi, Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) v Parmi, Evropska agencija za varnost in zdravje (OSHA) v Bilbau, Evropska agencija za varnost omrežij in informacij (ENISA) v Grčiji, Evropska agencija za varnost v letalstvu (EASA) v Kölnu, Evropska agencija za zdravila (EMEA) v Londonu, Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer v Dublinu, Evropska fundacija za usposabljanje (ETF) v Torinu, Evropska železniška agencija (ERA) v Franciji, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v Stockholmu, Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop) v Solunu, Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) v Lizboni, Prevajalski center za organe EU (CdT) v Luksemburgu, Urad za sorte rastlin (CPVO) v francoskem Angersu in Urad za usklajevanje na notranjem trgu EU v španskem Alicanteju.

Agencije, ki delujejo v okviru skupne zunanje in varnostne politike, so: Evropska obrambna agencija (EDA) s sedežem v Bruslju, Inštitut EU za varnostne študije v Parizu in Satelitski center EU (EUSC) blizu Madrida.

Agencije za sodelovanje v pravosodnih zadevah so prav tako tri: Evropska policijska akademija (Cepol) v britanskem Bramshillu, Evropski policijski urad (Europol) v Haagu, ki se bo kmalu preoblikoval v agencijo skupnosti, in Urad za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust) prav tako s sedežem v Haagu.

Med izvajalskimi agencijami jih je pet s sedežem v Bruslju in ena s sedežem v Luksemburgu, organ Fuzija za energijo v okviru Euratoma pa ima sedež v Barceloni.