"Informacijska družba po eni strani odpira množico novih priložnosti, saj omogoča povezovanje tehnologij, ljudi in znanja v tehnološka in socialna omrežja, po drugi strani pa odpira potrebo po številnih novih znanjih, ki so nujna za lažje življenje vseh posameznikov in za večjo konkurenčnost poslovnih okolij.
Opisani razvoj je najbolj razviden na področju izobraževanja, ki je danes identificirano kot eno izmed ključnih dejavnosti vsakega posameznika in poslovnih okolij," je pojasnil Marko Papič iz laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani.
Njegov kolega Rok Žurbi pravi, da pomen izobraževanja kaže na razvoj družbe v prihodnosti, saj informacijsko družbo vse bolj izpodriva pojem družba znanja. IKT in multimedija predstavljata nov okvir za hitro, kakovostno in učinkovito izvedbo omenjenih aktivnosti. "Alternativne oblike izvajanja usposabljanja in izobraževanja, znane pod imenom e-izobraževanje, niso več stvar prihodnosti, temveč so že danes v takšni ali drugačni obliki prisotne v poslovnih in šolskih okoljih ter na področju vseživljenjskega izobraževanja. Kljub temu je prostora za bolj učinkovito uporabo IKT v izobraževanju še veliko," dodaja Žurbi.
Papič pravi, da konkurenčni izzivi globalnih trgov, omejena finančna sredstva in nenazadnje nastala gospodarska kriza spodbujajo potrebo po vse bolj učinkovitem spremljanju in upravljanju različnih virov. "Posebej izpostavljeno je spremljanje in upravljanje znanja, kar pomeni, da ima ciljno poslovno okolje celovit pregled nad obstoječimi kompetencami, zahtevanimi znanji in procesom pridobivanja znanj zaposlenih. S povezovanjem obstoječih informacijskih sistemov (na primer kadrovski sistem, intranetne aplikacije in baze podatkov), orodij za upravljanje znanja in uvedbo sistema e-izobraževanja je možno upravljanje znanja učinkovito izvajati tudi v praksi. "Le celovit pristop, ki upošteva tehnološke, organizacijske, kadrovske in finančne vidike uvajanja, privede do lažje in bolj transparentne izvedbe poslovnih procesov podjetja, bolj učinkovitega razvoja novih izdelkov oziroma storitev ter zmanjšanja stroškov usposabljanja zaposlenih. Podjetja, ki znanje dejansko cenijo kot vrednoto in ki najširšemu krogu zaposlenih omogočijo lahek dostop do potrebnih in novih znanj, bodo nedvomno lažje prebrodila trenutno gospodarsko krizo," je dejal Žurbi.
Multimedijsko podprto e-izobraževanje zmanjšuje stroške in obenem povečujejo sposobnost, časovno učinkovitost ter kakovost razširjanja znanja. "Naštete učinke dosežemo z zmanjšanjem števila izvedb klasičnih usposabljanj v obliki delavnic in uvedbo e-izobraževanj, temelječih na virtualnih učilnicah in multimedijskih vsebinah, dostopnih od koder koli in kadar koli. Najboljši učinek dosega kombinirana oblika multimedijskega izobraževanja, kjer v omejenem obsegu še vedno obstajajo srečanja v živo, namenjena predvsem reševanju praktičnih problemov in socialnim aktivnostim. Potrebna teoretična znanja, različne simulacije, usposabljanja in navodila zaposlenim se izvajajo na daljavo, s pomočjo kakovostnih multimedijskih vsebin in sistemov e-izobraževanja," pojasnjuje Papič.
Poleg zmanjšanja potnih stroškov ter odsotnosti z delovnega mesta je treba omeniti s tem povezan pozitiven učinek na zmanjšanje obremenitve okolja.
Kot praktični primer lahko obravnavamo podjetje, ki ima vzpostavljen lastni izobraževalni spletni portal. Na portalu imajo zaposleni spletni dostop do baze obstoječih urejenih dokumentov, informacij in podatkov podjetja. Vsebuje tudi preprosto okolje, na katerem lahko zaposleni dodajajo svoje prispevke (na primer Wiki, www.wiki.org). V primeru večjih poslovnih okolij, portal vsebuje tudi modul, namenjen posredovanju videoizobraževalnih prispevkov ter predavanj in pripadajočih dokumentov (na primer SiTV, www.sitv.tv). Portal je povezan s kadrovsko-informacijskim sistemom in vsebuje dva dodatna modula. Prvi je sistem za upravljanje znanj (s podatki o kompetencah in znanjih zaposlenih) ter sistem za izvedbo e-izobraževanja (na primer E-CHO, www.e-cho.org). "S takšno IKT-podporo imajo zaposleni urejen, raznolik in bogat dostop do znanja, izvajalci pa lahko učinkovito upravljajo in evalvirajo celoten izobraževalni proces."
Multimedijska komponenta je pomemben element za izboljšanje izobraževalne izkušnje. Pri pripravi multimedijskih vsebin je pomembna izbira razvojnih orodij, saj lahko znatno zmanjšajo stroške in čas razvoja izobraževalnih tečajev.
"V zgoraj opisanem podjetju v preteklosti večina usposabljanj bila izvedenih v obliki delavnic v živo, kjer je predavatelj za izvedbo v večini primerov uporabljal prosojnice. Obstoječa klasična predavanja so posneli, z njimi sinhronizirali prosojnice, dodali teste za preverjanje znanja ter vse multimedijske tečaje postavili na izobraževalni portal. Za razvoj so uporabili spletno razvojno okolje za pripravo sinhroniziranih predavanj (na primer Coome, coome.ltfe.org) ter spletni sistem, v katerem so izdelali teste," je razložil Žurbi.
Pri uvedbi multimedijskega izobraževanja je treba upoštevati tudi novejše trende, ki vključujejo uvajanje konceptov Web 2.0 in aplikacij v izobraževalni portal. Pojem Web 2.0, ki v večini ne pomeni velikih tehnoloških sprememb, se bolj nanaša na način uporabe svetovnega spleta. Velja omeniti dve značilnosti. Uporabniki se iz bralcev spletnih vsebin spreminjajo v avtorje. Na splet prek sodobnih aplikacij za socialno mreženje (na primer Facebook, Youtube) oddajajo svoje slike, videoprispevke, zgodbe, povezave in drugo vsebino. Druga značilnost pa je, da je ta vsebina lahko poljubno povezana v nove vsebinske sklope (na primer tehnologija RSS) z dodano vrednostjo. Obe lastnosti je možno z uporabo prilagojenih orodij Web 2.0 vključiti v izobraževalni portal podjetja in poslovno okolje spremeniti v okolje znanja. vt
