V svetu vsako leto diagnosticirajo med dva in tri milijone primerov nemelanomskega raka, 130.000 ljudi pa na novo zboli za malignim melanomom, kar pomembno prispeva k stopnji umrljivosti belopolte populacije, saj za kožnim rakom letno umre 66.000 ljudi. Prav tako vsako leto oslepi med 12 in 15 milijonov oseb zaradi katarakte, ki je v petini primerov posledica izpostavljenosti soncu, je na novinarski konferenci v Rožni Dolini poudarila specialistka javnega zdravja na novogoriškem zavodu za zdravstveno varstvo Nataša Šimac.

Vsakih deset let se število obolelih za kožnim rakom v Sloveniji podvoji, pa je pojasnila predstojnica dermatovenerološke klinike ljubljanskega kliničnega centra Tanja Planinšek Ručigaj. Po podatkih iz leta 2004 je bil kožni rak med moškimi četrta, pri ženskah pa druga najpogostejša oblika raka, v letu 2006 pa se je med ženskami povzpel na prvo mesto.

V letu 2006 je bilo sicer v Sloveniji registriranih 2149 novih primerov kožnega raka, od tega 71 na severnem Primorskem. Opazno je naraščanje tako v Sloveniji kot na Goriškem, pri čemer nemelanomski kožni rak na Goriškem narašča počasneje, maligni melanom pa hitreje od slovenskega povprečja, je pojasnila Šimčeva.

O razliki med obema vrstama raka je spregovorila Planinšek Ručigajeva. Nemelanomske oblike se pojavljajo predvsem pri starejših, melanomske pa pogosteje pri tistih, ki jih je sonce močno opeklo v otroštvu. Slednje se pri ženskah pojavljajo največ na golenih, pri moških pa na hrbtu, je opozorila.

Po njenih besedah je zato v poletnih mesecih nujna zaščita pred soncem in škodljivim UV sevanjem. Izpostavljenost naj bo omejena v obdobju med 10. in 16. uro oz. takrat, ko je naša senca krajša od telesa, je povedala Planinšek Ručigajeva. Svetuje tudi redno in zadostno uporabo zaščitnih krem s faktorjem čez 30, sončnih očal, pokrival, ki zaščitijo ušesa in vrat, ter oblačil z daljšimi rokavi.

Sicer pa so povečani UV žarki, ki lahko človeku povzročijo precej škode, če jim je pretirano izpostavljen, tudi v solarijih, posledica ozonske luknje. Kljub številnim prizadevanjem se bo začetno stanje ozona vzpostavilo do leta 2065, je poudarila meteorologinja iz Agencije RS za okolje Tanja Cegnar. UV žarki prodrejo tudi v vodo, še močnejši so v visokogorju, njihovi škodljivi učniki pa se z odbojem od snežne odeje še povečajo, je opozorila.

Na novinarski konferenci so predstavili tudi preventivni projekt Varno s soncem, ki se je leta 2007 začel na območju Celja, letos pa se mu bo pridružilo tudi šest vrtcev s 311 otroki in njihovimi starši. S programom bodo začeli v četrtek, 28. maja, z njim pa želijo otroke in starše opozoriti na pomen zaščite pred soncem, je dejala Šimčeva.

Opozorila je še na nevarnosti onesnaženosti zraka s prizemnim ozonom, katerega vrednost ima lahko v poletnih mesecih pomembne vplive na zdravje ljudi. Največje koncentracije so med 10. in 18. uro, najvišje pa med 14. in 16. uro, ko svetujejo zadrževanje v zaprtih prostorih, je še dejala.