Posvetovanja so se končala 13. maja, poročilo izvršnih direktorjev pa je bilo objavljeno v petek in v njem IMF Sloveniji za letos napoveduje negativno gospodarsko rast za 2,9 odstotka, v letu 2010 pa pozitivno za 1,4 odstotka. Inflacija naj bi bila letos 0,5-odstotna, prihodnje leto pa 1,5-odstotna, potem ko je bila v letu 2008 kar 5,7-odstotna. Stopnja brezposelnosti, ki je lani znašala 4,4 odstotka, naj bi se letos povečala na 6,2 odstotka, leta 2010 pa malce znižala na 6,1 odstotka.
Negativna gospodarska rast je letos posledica padanja izvoza, ker je tudi območje evra v krizi in zaradi slabšanja kreditnih pogojev. IMF ocenjuje, da bi morala biti potrošniška poraba odpornejša tudi zaradi povišanja plač in trdnosti neto premoženja gospodinjstev. Inflacija in primanjkljaj v tekoči bilanci, ki je lani znašal 5,5 odstotka BDP, naj bi se umirila, največje tveganje pa ostaja nižja rast od napovedane v Evropi in kreditna stiska, če se tuje financiranje domačih bank posuši.
Izvršni direktorji ocenjujejo, da je Slovenija, kot majhno odprto gospodarstvo, po letih dobre rasti sedaj resno prizadeta zaradi globalne ekonomske krize. Direktorji so pohvalili vlado za hitre in odločne odgovore na počasnejšo rast in napetosti v finančnem sektorju. Poudarjajo pa, da bo potrebno iti naprej s širokimi reformami za povečanje potenciala rasti ekonomije, povečanja konkurenčnosti in zagotavljanja fiskalne vzdržnosti, še posebej v luči izzivov, ki jih pomeni staranje prebivalstva.
Poročilo pravi, da slovenske banke potrebujejo dokapitalizacijo, potrebno pa je izpeljati nove stresne teste za banke skupaj s tistimi, ki so usklajeni na ravni EU, pri čemer mora biti vlada pripravljena, da pomaga bankam, ki bodo potrebovale dodaten kapital v primeru poslabšanja kreditnih razmer na mednarodnem trgu. Banke naj bi sicer relativno dobro prestale prvi udarec krize zaradi omejene izpostavljenosti ameriškemu finančnemu sistemu, nizki zadolženosti gospodinjstev in ukrepov za finančno stabilnost vlade. Kljub temu pa svetovna kriza vse bolj vpliva na finančni sektor.
Direktorji IMF tudi priporočajo naj bo alokacija državnih garancij za nova posojila ne-finančnim podjetjem transparentna, da se omeji moralno tveganje bank, poleg tega pa se je potrebno izogibati nepotrebnim "merjenjem" na določene sektorje.
IMF ocenjuje, da je bil proračun lani večinoma uravnotežen, vlada pa je kot odgovor na krizo sprejela proračunski stimulacijski paket v višini 2,1 odstotka BDP. Primanjkljaj bo letos porasel na 4,2 odstotka BDP, vlada pa zagotavlja, da ga bo ohranjala pod pet odstotki in ga leta 2010 znižala pod štiri odstotke. Če pride do poslabšanja razmer, pa naj bi vlada zmanjšala nekatere javne investicije.
IMF posebej poudarja problem staranja prebivalstva, ki predstavlja dolgoročni izziv za fiskalno vzdržnost. Vlada razmišlja o večjih vzpodbudah za daljšo delovno dobo in tudi o zasebnem pokojninskem varčevanju ter aktivnih politikah s ciljem daljše delovne udeležbe starejših. Srednjeročno pa je glavni izziv gospodarski rasti soočanje s slabšimi mednarodnimi kreditnimi pogoji, ko bo krize konec. IMF je tudi opazil, da nastaja konkurenčna luknja zaradi naraščanja stroškov dela in padanja vrednosti tečajev valut sosednjih držav. Zapiranje te luknje bo zahtevalo večjo prilagodljivost delavcev glede plač in druge reforme za povečanje produktivnosti.
