Strauss-Kahn je ob robu konference gospodarstvenikov na Dunaju ob tem poudaril, da so tveganja še vedno visoka in da je okrevanje odvisno predvsem od ukrepov, ki bodo izvedeni v bančnem sektorju. "Okrevanja ne bo tako dolgo, dokler se ne bodo na noge postavile banke," je po poročanju francoske tiskovna agencije AFP prepričan generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Strauss-Kahn se je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP odzval tudi na zadnje podatke Eurostata o obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) v Evropi in območju evra. Kot je poudaril, nekdaj cvetoča vzhodnoevropske gospodarstva, kot sta Slovaška in Latvija, v času svetovne recesije tonejo globlje kot ostale evropske države. Močno jih je namreč prizadel kolaps svetovne trgovine in konec obdobje poceni kreditov.
Prihodnost predvsem Baltskih držav je po ocenah ekonomistov negotova. Njihova gospodarstva bodo še nadalje beležila padce in se iz rdečih številk najbrž ne bodo izvlekla do leta 2010 ali celo do leta 2011. Te države dna najverjetneje še niso dosegle. Tako je po ocenah nekaterih ekonomistov pričakovati, da bo Latvija letos beležila 20-odstoten padec BDP.
Tudi Slovaška, katere gospodarstvo temelji predvsem na avtomobilski industriji, je globoko v težavah. Slovaška tehnično sicer še ni zašla v recesijo, čeprav se je njeno gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju z izjemo Latvije skrčilo bolj od drugih evropskih gospodarstev. V zadnjem lanskem četrtletju je Slovaška, ki je z letošnjim letom prevzela evrov, še beležila 2,1-odstotno gospodarsko rast, država pa po definiciji zaide v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti.
Vse vzhodnoevropske države se sicer soočajo z največjimi težavami, odkar so v 90-ih letih prejšnjega stoletja začele s tranzicijo. Litva in Estonija sta tako v prvem letošnjem četrtletju beležili 9,5- oziroma 6,5-odstotno krčenje BDP, Madžarska pa je že četrtič zapored zabeležila padec proizvodnje.
