Po dveh urah pogovorov med predsednikom ZDA in izraelskim premierom je bilo opaziti, da se je obdobje brezpogojne podpore Izraelu iz časa predsednika Georgea Busha končalo. Netanjahu je prišel v Washington na prvo srečanje z Obamo z željo prepričati predsednika ZDA v ostrejši pristop do Irana.

Obama, ki si želi vzpodbuditi dialog z Iranom, pa je izraelskemu gostu dal jasno vedeti, da od njega pričakuje vrnitev k pogajanjem s Palestinci in med drugim prenehanje širitve judovskih naselij na Zahodnem bregu. Isti dan so v Izraelu nadaljevali z izvajanjem načrta za gradnjo 20 novih hiš v enklavi Maskiot v dolini reke Jordan.

Netanjahu je zagotovil, da je nemudoma pripravljen obnoviti pogajanja s Palestinci, vendar pa je postavil pogoj, da dogovora ne bo, dokler Palestinci ne bodo priznali Izraelu pravico do obstoja. "Potem si lahko zamislimo ureditev, ko bodo Izraelci in Palestinci živeli eni ob drugih," je dejal Netanjahu, kar sicer ni bilo priznanje načela dveh držav oziroma ustanovitve palestinske države.

Obama mu je namignil, da bo to potrebno, ko je dejal, da morata obe strani resno vzeti zaveze, o katerih so se že strinjali in poudaril, da je potreben napredek glede naseljevanja, ki se mora ustaviti. Netanjahu na to ni imel komentarja, je pa poudarjal, da je sedaj zgodovinska priložnost za dogovarjanje z arabskimi državami, ki tako kot Izrael v Iranu z jedrskim orožjem vidijo podobno nevarnost.

Obama je dejal, da ZDA 30 let niso imele odnosov z Iranom, kar ni delovalo, zato bodo tokrat poskusili nekaj novega, torej diplomacijo. Čeprav je zavrnil umetne roke za to, da se Iran odpove jedrskemu programu, pa je Obama povedal, da bi morali do konca leta videti določen napredek oziroma videti, da Iran misli resno.

Če bo Iran zavrnil ponujeno roko, potem bo pač mednarodni skupnosti jasno, da se je sam izoliral. Obama je zavrnil možnost, da bi se pogajali zaradi pogajanj samih, ampak morajo videti določen napredek. Če tega ne bo, je pripravljen na zaostritev sankcij.

Obama in Netanjahu sta torej bolj ali manj ostala pri svojem, tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs pa je ob tem malce v šali opozoril, da če je kdo pričakoval rešitev vseh težav, potem je preveč navajen napredka Obamove administracije.

Netanjahu ni dobil ameriške zaveze za oster nastop do Irana, Obama pa prav tako nič več, kot splošno pripravljenost na vrnitev k pogajanjem s Palestinci. Palestinski pogajalec Sajeb Erekat je opozoril, da Netanjahu ni omenil rešitve dveh držav, da ni omenil spoštovanja podpisanih sporazumov in da ni dal zaveze za ustavitev naseljevanja.

Obama namerava biti še naprej aktiven pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu, v kar se je vključil že v začetku svojega prvega mandata. V Beli hiši bo tako 26. maja gostil egiptovskega predsednika Hosnija Mubaraka, dva dni kasneje pa palestinskega voditelja Mahmuda Abasa.