Obamov doslej prvi javni nastop, ki so ga spremljali tudi glasni protesti ob kraju samem in v ameriških medijih ter v delu katoliške cerkve, je minil ob navdušenju 12.000 študentov in učiteljev, večinoma katoliških duhovnikov, ki so se strinjali s predsednikom, da je pomembneje, kot napadati tiste, ki mislijo drugače, iskati skupni imenovalec pri reševanju problemov.

Obamo je na univerzo od slovesni podelitvi diplom uradno povabil njen predsednik, duhovnik John Jenkins, ki je pri tem naletel na glasno nasprotovanje četrtine ameriških škofov. Tri četrtine škofov se v spor ni vmešalo, prav tako pa tudi tri četrtine ameriških katolikov niso nasprotovale Obamovemu govoru pred študenti in sprejemu častnega doktorata univerze. Pred njim je častni doktorat prejelo devet ameriških predsednikov, šest pa jih je imelo govor ob podelitvi diplom.

Jenkins je kljub pritiskom, ker ameriški predsednik podpira pravico do splava, vztrajal pri povabilu Obami. Teden dni pred Obamovim prihodom so na univerzi potekali mirni protesti nasprotnikov pravice do splava in molitve, v nedeljo pa je bilo aretiranih 40 protestnikov, ki so skušali priti na ozemlje univerze. Znotraj dvorane so Obamov govor skušali prekiniti trije fantje, ki so klicali, da naj neha pobijati njihove otroke, vendar je množica študentov odgovorila z vzklikanjem Obamovega predvolilnega gesla.

"Obama ni človek, ki bi se prenehal pogovarjati s tistimi, ki se na strinjajo z njim."

Jenkins je uvodoma dejal, da predsednik Obama ni človek, ki bi se prenehal pogovarjati s tistimi, ki se ne strinjajo z njim. Poudaril je tudi Obamovo politično filozofijo, ki se sklada z nauki katoliške cerkve, kot sta boj za socialno pravičnost in boj proti revščini. Predsednik je študente pohvalil za zrelost in odgovornost ter priznal, da ni mogoče zanikati dejstva, da so razlike glede splava na določenih ravneh ogromne.

Glede svoje odločitve za obnovo zveznega financiranja raziskav izvornih celic človeških zarodkov je Obama dejal, da razume tiste, ki nasprotujejo uporabi zarodkov v raziskovalne namene, a razume tudi starše otroka z neozdravljivo boleznijo, ki lahko upajo na odkritje zdravila. Študente je pozval k odprti glavi in srcu ter dialogu.

Poudaril je, da se morata obe strani strinjati, da odločitev ženske za splav ni enostavna zadeva, in pozval k sodelovanju za zmanjšanje števila splavov z izboljšanjem dostopa do posvojitev, do zdravstvene nege za nosečnice in podpori ženskam, ki se odločijo za rojstvo.

Obama je študente tudi pozival, naj bodo na svoji življenjski poti bolj občutljivi do stiske soljudi, in kritiziral pohlep ter kratkoročno mišljenje, ki je bilo pred sedanjo krizo nagrajevano na račun poštenega dela. Obama je podobno govoril tudi pred dvema dnevoma študentom v Arizoni, vendar je bil v ospredju pozornosti zanimanja ameriških medijev boj manjšine katolikov in republikancev proti Obamovemu govoru in doktoratu.

Vseh študentov v dvorani ni bilo, ker se je manjšina odločila za posebno zborovanje in mašo pod vodstvom škofa Fort Waynea in South Benda, kjer je univerza Notre Dame, Johna D'Arcyja, ki je prisotne označil za junake. Med protestniki je bila tudi slavna Norma McCorvey, bolj znana, kot Jane Roe iz primera vrhovnega sodišča Roe proti Wade, ki je leta 1973 uzakonil pravico do splava. McCorveyjeva je kasneje postala odločna aktivistka proti splavu.

Zadnja Gallupova raziskava javnega mnenja kaže, da se mnenje Američanov glede splava spreminja. 51 odstotkov se jih je izreklo proti, 42 pa za pravico žensk za splav. Lani je bilo razmerje 50 proti 44 v korist pravice žensk do splava. Obama pravi, da splava osebno ne zagovarja, vendar je proti prepovedi in s tem siljenju žensk v nevarne ilegalne posege.