S ponujenim odstopom je Veselinovič želel vsaj deloma pomiriti razburjeno koalicijo in javnost, ki je obsodila odločitev naše največje banke o odobravanju novih tako imenovanih tajkunskih posojil, zlasti najbolj odmevnega, 130 milijonov evrov visokega posojila Infond Holdingu za financiranje nakupa delnic Mercatorja in Pivovarne Laško. A očitno je pričakoval, da odstop ne bo sprejet, kar potrjuje tudi njegova sinočnja izjava, da je nad odločitvijo »po svoje presenečen«. Nadzorniki so mu ponudili, da bi banko vodil več kot tri mesece, kolikor znaša njegov odpovedni rok po pogodbi o zaposlitvi, saj je mogoče predvideti, da bo imenovanje novega predsednika uprave trajalo več mesecev. Veselinovič si je po naših informacijah vzel nekaj dni časa za razmislek. Ob tem velja opozoriti, da bo o novem predsedniku uprave brez dvoma odločal nov nadzorni svet, ki bo imenovan šele konec junija. Minister za finance France Križanič je včeraj že napovedal razpis za imenovanje novega predsednika uprave, medtem ko gospodarski minister Matej Lahovnik to pričakuje glede na predvolilne zaveze, da bodo imenovanja pregledna.
Draško Veselinovič, ki mu odpravnina ne pripada, še vedno poudarja, da se za odstop ni odločil, ker bi naredil kaj narobe, in da je vse svoje odločitve sprejemal v skladu z veljavnimi predpisi in v dobro banke. Da je pri odobravanju posojil za menedžerske odkupe banka ravnala v skladu s predpisi, je ugotovila tudi izredna revizija, ki so jo naročili pri Price Waterhouse Coopers (PWC) in s katero so se včeraj seznanili nadzorniki.
Pobuda za razpravo o ponujenem odstopu je prišla s finančnega ministrstva, čeprav je bilo pričakovati, da bo nadzorni svet na čelu z Igorjem Marinškom odločitev prepustili novemu nadzornemu svetu. Ključni za sprejetje odločitve so bili trije predstavniki belgijske KBC, ki so pred sejo nadzornega sveta obiskali finančnega ministra, saj brez njih odločitev ne bi imela zadostne podpore. Belgijci so tako kot ostali nadzorniki Veselinoviču zamerili njegove javne izjave po razkritju, da je NLB podaljšala posojilo Infond Holdingu, zlasti da bo banka delovala v interesu Slovenije, saj mora banka v prvi vrsti delovati v svojem interesu. Podporo so mu odrekli tudi zato, ker v kritičnih trenutkih kot predsednik uprave ni obvladal situacije in je dopustil, da je poslovanje NLB postala prvovrstna politična tema. V vladi mu namreč očitajo njegove nasprotujoče in zavajajoče izjave o usodi posojila Infond Holdingu. Prav zaradi posojila Infondu se je razprava o odstopu predsednika uprave tako zavlekla, saj so med drugim preučevali, kako naj banka ravna ob skorajšnjem izteku sedanjega posojila Infondu. Po predlogu zakonodaje, ki je pred parlamentarno obravnavo, se bo NLB, ki bo dobila državno poroštvo za izdajo obveznice, morala povsem odpovedati posojilom za menedžerske odkupe.
»Korektno in etično je, da je Draško Veselinovič ponudil odstop in presekal vročo politično debato, ki ni bila v korist banki. Ostali člani uprave tega koraka niso zmogli. Razloge za odločitev bo pojasnil nadzorni svet, sama pa predvsem pričakujem, da banka čim prej dobi stabilno vodstvo, saj ji trenutno dogajanje zagotovo ne koristi,« je komentirala Katarina Kresal, predsednica LDS, na listi katere je Veselinovič tudi kandidiral na parlamentarnih volitvah.
Politično prerekanje o odgovornosti uprave NLB za podaljševanje tako imenovanih tajkunskih posojil najverjetneje še ni zaključeno. Predsednik Zares Gregor Golobič je namreč pred časom jasno povedal, da je potrebno preveriti odgovornost celotne uprave. Vlada je konec aprila celo sprejela sklep, da sta upravi in nadzorna sveta obeh bank v primerih posameznih reprogramiranj posojil kršila poseben sklep Banke Slovenije o skrbnosti članov uprave, češ da odločitve niso bile sprejete ob prehodnem soglasju nadzornih svetov.
Sicer pa so se nadzorniki včeraj načeloma dogovorili, da bo skupščina NLB 30. junija, vendar dnevni red še ni dokončno potrjen. Med drugim jim preglavice povzroča zahteva države, naj se na skupščini razkrijejo prejemki uprave od leta 2001 dalje, kar naj bi bilo zakonsko sporno. Poleg tega je država zahtevala, naj skupščina odloča o odobrenem kapitalu, saj se sedanje pooblastilo za dokapitalizacijo izteka, vendar želijo pred tem razčistiti še vprašanje predkupne pravice.
vesna.vukovic@dnevnik.si
suzana.rankov@dnevnik.si
