Veselinovič je vodenje NLB prevzel 1. februarja, že sam postopek njegovega imenovanja na čelo NLB brez javnega razpisa pa je v politiki sprožil številne polemike, pa tudi Banka Slovenije je tedaj menila, da je bil postopek izbire začet prepozno in izpeljan neustrezno.
Veselinovič je 21. aprila ponudil odstop, in sicer zaradi reprogramiranja 130 milijonov evrov vrednega posojila Infond Holdingu, ki je večinski lastnik Pivovarne Laško in z Laškim tudi polovice Mercatorja, sam Infond Holding pa preko povezanih podjetij obvladuje prvi mož Laškega Boško Šrot. Kot je takrat pojasnil Veselinovič, se je za odstop odločil v dobro banke, ker želi zaščititi interese institucije in prispevati k umiritvi razmer, in ne zato, ker bi storil kaj narobe.
Reprogramiranje posojila, sam reprogram se izteče čez približno dva tedna, je pretreslo razmere v koaliciji, saj je koalicijska stranka Zares ocenila, da je šlo za reprogramiranje t.i. tajkunskih kreditov Infond Holdingu, gospodarski minister Matej Lahovnik pa je celo dejal, da bi se lahko na seji sveta stranke pojavilo vprašanje izstopa iz koalicije.
Nadzorniki NLB naj bi o razrešitvi Veselinoviča odločali že na seji konec aprila, do katere pa zaradi težav pri zagotavljanju sklepčnosti ni prišlo. Na današnji seji, ki je zadnja seja nadzornikov v tem mandatu, pa imajo na dnevnem redu obravnavo gradiva za skupščino banke, ki bo predvidoma 30. junija, pa tudi obravnavo poročila odborov nadzornega sveta in poročili o opravljeni reviziji na področju nagrajevanja uprave in kreditiranja menedžerskih odkupov.
