Tako je bilo mogoče včeraj razumeti strankarske prvake, med katerimi, sodeč po izjavah, malokdo verjame v možnost, da bi Rehn slovenske predloge upošteval. Predsednik vlade Borut Pahor o vsebini dopolnil ni želel govoriti. Če bo slovenski politični vrh ocenil, da je vsebina sporazuma uravnotežena in omogoča pravično ureditev mejnega vprašanja, in če bi to predstavljalo razumno tveganje, bi Pahor, kot je dejal, predlagal, naj se tak predlog sporazuma pošlje v proceduro na vlado in v državni zbor. Ob tem bo treba upoštevati politično večino, ki bi jo dopolnjeni predlog komisarja Rehna užival v slovenskem političnem prostoru. "Na koncu bo to moja odločitev in odgovornost, ki se je v celoti zavedam," pravi Pahor.
Glede ugibanj, kaj se bo zgodilo, če Rehn slovenskih pripomb ne bo sprejel, Pahor pravi: "Če tega vprašanja ne bo mogoče rešiti s tem predlogom, se bo morda pojavil nov. Ugibati o tem pa je prezgodaj." O slovenski blokadi hrvaških pristopnih pogajanj pa je znova poudaril: "Položaj, v katerem smo se znašli, je nastal zaradi odločitve hrvaške vlade, da v pogajanjih za članstvo v EU pošlje dokumentacijo, ki prejudicira določitev meje. Dokler to vprašanje ne bo urejeno, Slovenija svojih zadržkov ne bo umaknila."
Janša: Slovenija je predolgo odlašala z odgovorom
Predsednik SDS Janez Janša je skeptičen, da bo Bruselj dopolnila sprejel. Slovenija je po njegovem predolgo čakala z odgovorom, z odlašanjem je dovolila, da je Hrvaška, ki je predlog s potrditvijo v saboru dvignila na parlamentarno raven, zmanjšala manevrski prostor za možen kompromis. Z vsakim dnem je manj možnosti, da bi Rehnov predlog rešitve mejnega spora uspel, je prepričan Janša. Če iz tega ne bo nič, kar je zelo verjetno, pa se bo treba najpozneje konec junija, ko je sklicana pristopna konferenca, posvetiti vprašanju, kako deblokirati hrvaška pristopna pogajanja.
Janša pravi, da dopolnila vračajo vsebino predloga na izhodišča, ki jih je Slovenija oblikovala že leta 2007. Skupni imenovalec dopolnil pa je vztrajanje Slovenije, da je pomorska država, da ima teritorialni stik z mednarodnim morjem in da se o kopenski in morski meji presoja po enakih načelih, tudi po načelu pravičnosti (ex aequo et bono), pa tudi, da pri reševanju mejnega spora ni mogoče upoštevati nobenega enostranskega dejanja po osamosvojitvi. Vsebinsko gre torej za en sam predlog: Slovenija brani status pomorske države.
Golobič: Rehnov predlog ni mrtev
Pred sestankom političnega vrha se je sešla tudi koalicija. Kot kaže, pa je bil dogovor že poprej usklajen tudi s predsednikom SDS, saj je sestanek trajal le dobro uro. Pred začetkom je predsednica LDS Katarina Kresal poudarila, da ima Rehnov predlog, če bo dopolnjen, še upanje, odgovor Slovenije pa je po njenem mnenju eden od korakov v procesu oblikovanja dokončnega sporazuma. Predsednik Zares Gregor Golobič je po sestanku dejal, da pripombe, ki so jih oblikovali predsedniki strank, Rehnovega dokumenta ne zavračajo, ampak ga dopolnjujejo, torej ni mrtev. "To ni slovenski vzemi ali pusti," poudarja Golobič. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa meni, da je bistven dostop do odprtega morja - če tega v predlogu ne bo, ta nima prihodnosti.
Jelinčič: Pahor je počepnil
"Pahor je počepnil. Njegova vlada je stopila kar nekaj korakov nazaj in je pripravljena narediti kar koli, samo da bi ugodila Evropski uniji," je včerajšnje dogajanje na sestanku vodij parlamentarnih strank z Borutom Pahorjem jezno komentiral prvak Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič. Moti ga predvsem to, da v predlogu sporazuma ostaja določilo, po katerem arbitražno sodišče določi režime na morju. "To pomeni, da v zvezi s tem ne velja noben dokument, tudi ne slovenski zakon o razglasitvi zaščitne ekološke cone in epikontinentalnem pasu, s katerim smo parirali Hrvaški. Ker Hrvati pri svojem ekološko-ribolovnem pasu niso sprejeli enostranske poteze, saj je bil v bistvu dogovorjen z Italijo, nas bodo zvozili. Njihovo bo veljalo, naše pa ne," je prepričan Jelinčič. Ne strinja se niti z Rehnovim predlogom glede sestave arbitražnega sodišča. "Ostalo je, kot je bilo sprva zapisano, da bi lahko predsednik sodišča določil tri arbitre in bi imeli Hrvati vse v rokah," se boji prvak SNS.
Radovan Žerjav, ki naj bi na sobotnem kongresu Slovenske ljudske stranke postal njen novi predsednik, je včerajšnji sestanek takole označil: "Dodane vrednosti glede na zadnje srečanje parlamentarnih strank ni bilo. Za nas popravljeni Rehnov predlog ni sprejemljiv, saj ne upošteva jasno sklepa državnega zbora, ki natančno opredeljuje, kakšno je bilo stanje na dan 25. junij 1991. Takrat je imela Slovenija prost dostop do odprtega morja, torej je imela teritorialni stik z odprtim morjem, jurisdikcijo je izvajala nad celotnim Piranskim zalivom, slovenski organi pa so izvajali pristojnosti tako v zaselkih na levem bregu Dragonje kot na levem bregu Mure pri Hotizi. Sklep parlamentarnih strank v SLS razumemo kot nekaj minimalnega, dobivam pa občutek, da ga slovenska politika razume kot nekaj maksimalističnega in da se bomo zato o njem nekako še pogovarjali in pogajali. V to pa ne morem privoliti," je dejal Žerjav.
