Janša je med drugim napovedal, da bi v ustavo zapisali obvezno srednjo šolo, enostavnejši način razpisa predčasnih volitev, reformo sodstva, ki med drugim obsega tudi odvzem dosmrtnega mandata sodnikom, ter zaščito referendumskih odločitev ljudstva, tako da je mogoče na referendumu sprejeto odločitev ljudstva spremeniti le z novim referendumom, ustavne sodnike pa naj državni zbor imenuje z dvotretjinsko večino. Predlaga tudi spremembo v imenovanju vlade, in sicer naj poslanci glasujejo o zaupnici celotni vladi, posamezne ministre pa lahko razrešuje in imenuje sam mandatar.
V ustavo bi Janša zapisal tudi prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, prepoved monopolov na medijskem področju, odgovoren odnos do okolja in prihodnjih generacij, pa tudi enoletni rok, v katerem je treba ustanoviti pokrajine, drugače naj se državni zbor razpusti. Ko bodo pokrajine ustanovljene, pa naj se državni svet preoblikuje v svet pokrajin. Janša je dejal, da je trdno prepričan, da če bi imeli poslanci na izbiro decentralizirati državo ali si vzeti službo, bi se odločili za pokrajine. Dodaja, da so v prejšnjem mandatu naredili vse za decentralizacijo, a jim je na koncu spodletelo, ker je takratna opozicija umaknila podporo, ki so jo štiri leta obljubljali. Na vprašanje, kaj meni o zadnji odločitvi, da bo pokrajin od tri do osem, pa je dejal, da tega ne more komentirati, ker je še premalo znanega, da pa bodo podprli predlog, ki bo omogočil decentralizacijo po mednarodnih standardih.
Janša: Zmaga s pomočjo prevar
Janez Janša je sedanji vladi očital nesposobnost in tudi, da je zmagala s pomočjo laži in prevar, zato je zdaj v skušnjavi, da na tej podlagi tudi vlada. Prepričan je, da bo tudi koalicija podprla njihove predloge ustavnih sprememb, saj bo v nasprotnem primeru podporo tem dalo ljudstvo, ki tudi po drugih evropskih državah protestira zaradi vse slabših razmer. Članstvo stranke je bilo na kongresu enotno v podpori Janševi viziji. Padale so celo besede, da jih je Janša s svojim nastopom prevzel. Izgube volitev mu ne očitajo, saj menijo, da je stranka dobila celo nekoliko več podpore kot pred štirimi leti, in verjamejo, da je levica zmagala zaradi afer, ki jih je sproducirala iz strahu pred Janezom Janšo. Nekdanji poslanec SDS Pavel Rupar je v navalu podpore Janševim predlogom predlagal celo, da je treba spraviti ljudi na ulice.
Kaučič: Nekateri predlogi SDS so nesprejemljivi
Ustavni pravnik Igor Kaučič pravi, da so nekateri od predlogov SDS povsem sprejemljivi in legitimni, pa tudi že večkrat slišani, na primer sprememba državnega sveta, sprememba imenovanja vlade in sodniški mandat. Drugi del predlogov so predvsem nekakšne programske norme, ki so za ustavo problematične. Pri tem misli predvsem na prepoved poveličevanja totalitarnih režimov, ki je lahko v nasprotju z ustavno zagotovljeno svobodo govora, ustavno-pravno nejasen pojem je tudi monopol na področju medijev. Tudi odgovoren odnos do okolja je bolj programsko vodilo kot pa ustavna kategorija, meni Kaučič.
V tretjo skupino pa umešča predloge, ki so nesprejemljivi. Eden takih je enoletni rok za uvedbo pokrajin in sankcija, če se to ne zgodi. "Ustava ne more urejati enkratnih odločitev, ampak je splošni akt," pravi Kaučič. Če že, bi morali tak rok zapisati v izvedbeni del ustave, ko so pokrajine zapisali v ustavo.
Tudi zaščita referendumske odločitve se mu zdi problematična. Smo namreč edina država, pravi, ki sploh ima kakršno koli zaščito zapisano v predpisih. Pri nas namreč državni zbor leto dni te odločitve ne sme spreminjati, medtem ko takih določb druge države ne poznajo, dodaja. In še: "Imam občutek, da so te spremembe umerjene na neke zelo konkretne odločitve o izbrisanih, pokrajinah in podobno. Sicer pa predlagane spremembe ne bi bistveno spremenile slovenske ustavne ureditve, gre le za manjše popravke, zato niso revolucionarne in ne vodijo v ustavno prepoznavno drugo republiko. To ime je torej bolj politično in simbolno."
