Kot je spomnil, je bil sestanek namenjen pripravi dopolnil, ki jih bo Slovenija poslala Rehnu na njegov zadnji predlog. Ker so bili danes "blizu soglasja glede našega stališča" o dopolnilih, pa so se odločili za še nekaj dni za posvet in premislek.

Vsebine pripomb premier ni želel povedati, dejal je le, da "bodo dali vse tiste pripombe k predlogu, ki so pomembne za vitalne interese Slovenije" in ki so potrebne za uspešen konec procesa, ki ga je začel Rehn.

"Danes smo glede vprašanj prišli zelo blizu, vendar ne dovolj, da bi rekli, da je bil ta sestanek dovolj, da ima slovenska politika enotno mnenje glede volumna pripomb, ki jih bo dala Evropski komisiji". "Zmenili smo se za najpomembnejše, sedaj gre za vprašanje obsega pripomb, ki jih bomo dali, zato da ocenimo, kaj bi bilo v danem trenutku najprimerneje glede na status tega procesa," je pojasnil in izrazil upanje, da bo Slovenija lahko odgovor Bruslju posredovala konec prihodnjega tedna.

Poudaril je tudi, da ne gre za zadnji Rehnov predlog in da bi bilo nenavadno, če bi bil, saj je Rehn doslej posredoval že več pobud, osnutkov. Kot je poudaril, se pogajanja uspešno ne morejo zaključiti, dokler se z vsebino ne bosta strinjali obe strani. Da pride do pravične rešitve, ki bo sprejemljiva za obe strani, "bo možno seveda takrat, ko se bosta o nekem dokončnem predlogu strinjali obe strani", zato si je nekaj dodatnega časa "vredno vzeti", če želimo rešiti vprašanje meje, je dodal.

Na novinarsko vprašanje, ali bodo vztrajali pri sklepih državnega zbora, je odgovoril, da so ti "bili sprejeti" in da kot predsednik vlade nima k temu kaj dodati. Ponovil je, da bodo pri dopolnilih upoštevali vse tisto, kar meni, da je potrebno vnesti v morebitno pogodbo ali sporazum o ad hoc arbitraži zato, da bi bili zaščiteni vitalni interesi Slovenije.

Glede kritik opozicije, da je Rehnov predlog zelo slab, je premier dejal, da so ravno zato, ker menijo, da je treba predlog izboljšati in ker želijo ohraniti možnost, da pridejo do dogovora o načinu reševanja vprašanja meje, danes uskladili večino stališč in da obstaja možnost, da bi na pogovorih prihodnji torek dosegli soglasje, katere pripombe in v kakšni obliki jih bodo posredovali Rehnu.

Na vprašanje, ali ni morda sedaj Hrvaška v prednosti, ker je sprejela predlog, je premier poudaril, da je v 18 letih po sporazumu Drnovšek-Račan to drugi velik poskus med državama, da bi določili meje in s tem rešili enega od ključnih vprašanj, ki bremeni odnose med državama, zato se je treba vprašanju zelo posvetiti in "dati možnost priložnosti".

Spomnil je tudi, da so sedanja pogajanja posledica "prejudica določanja meje med državama s strani Hrvaške", česar Slovenija ni mogla spregledati, saj bi to ogrozilo njene vitalne interese. "To je bil izvirni problem, ki je pomenil zaplet," je poudaril.

To, da je Rehnov predlog prišel v javnost, je dejal, mu to sicer ni ljubo, je pa poudaril, da bodo skušali storiti vse, da do tega v prihodnje ne bi prihajalo ter da ni krivda na medijih, ampak na politiki.

Glede srečanja s hrvaškim premierom Ivom Sanaderjem, ki je odpadlo konec aprila, napovedala pa sta ga za prvi teden maja, je Pahor dejal, da si bo v stikih s hrvaškim kolegom prizadeval, da bi do njega prišlo takrat, ko bi prinesel nekaj novega. Poudaril je, da je od njunega prvega srečanja prišlo do napredka v komunikaciji med stranema.