Kot je na današnji novinarski konferenci na zunanjem ministrstvu večkrat poudaril Balažic, se je treba jasno zavedati, da gre pri zadnjem Rehnovem predlogu glede reševanja vprašanja slovensko-hrvaške meje za osnutek nekega dokumenta in nikakor ne za dokončno besedilo sporazuma.
"Rehnov predlog ni ultimat, ki bi kogarkoli stiskal v kot, ampak od nas terja dodatne izboljšave, dodatne varovalke, na podlagi katerih bo komisar Rehn nato pripravil končno različico dokumenta. Cilj je pripraviti dober, sprejemljiv kompromis, ki ga bodo lahko potrdili tako slovenska kot tudi hrvaška vlada in parlament," je dejal Balažic.
Na novinarsko vprašanje, ali gre pri pripombah, ki jih na predlog sedaj pripravlja Slovenija, zgolj za kozmetične popravke ali za konkretne, vsebinske pripombe, je odgovoril, da "ne gre zgolj za kozmetiko" in da se mu zdijo popravki "kar pomembni".
Tudi glede očitkov, da naj bi zadnji Rehnov predlog odražal neuspeh slovenske oz. uspeh hrvaške diplomacije, je Balažic poudaril, da smo šele sredi procesa: "Če so bili nekateri predlogi ... morda bolj sprejemljivi za slovensko stran, je morda ta, ki je trenutno na mizi, bolj sprejemljiv za hrvaško stran, vsaj taki so prvi vtisi, in je treba predlog dokumenta uravnotežiti do te mere, da bo na koncu sprejemljiv za obe strani, da bo torej win-win pozicija."
Kot je sicer ponovil, Slovenija Rehnove pobude "ne zavrača in jo načelno sprejema", vendar pa je previdna, saj so v njej nekatere "konstruktivne dvoumnosti", ki jih je potrebno razčistiti, zato da bi lahko pogajanja uspešno pripeljali do zaključka in da ne bi imela nobena od strani kasneje občutka, da je karkoli izgubila.
Balažic je poudaril, da bosta slovenska politika in diplomacija zavarovali strateške prioritete in vitalne interese Slovenije
Balažic je sicer na novinarski konferenci večkrat poudaril, da v EU brez soglasja Slovenije ne more biti ničesar odločenega, ter zatrdil, da bosta slovenska politika in diplomacija zavarovali strateške prioritete in vitalne interese Slovenije. Obenem je poudaril, da gre za "dragoceno" pobudo Evropske komisije, ki jo je treba "ceniti" in jo velja izkoristiti.
Ob tem je tudi poudaril, da so kakršnekoli "velike besede", "histerija", "dramatizacija" in "pesimizem" nepotrebni ter da lahko Slovenija "mirno, samozavestno, racionalno in potrpežljivo" gradi svoje pogajalske pozicije. Kot je dejal, tudi računajo na treznost, razumnost in državotvornost vseh političnih subjektov v Sloveniji v tem občutljivem trenutku.
Glede tega, da so nekateri slovenski mediji objavili faksimile Rehnovega predloga, nakar sta poslanca opozicijske SDS Jožef Jerovšek in Miro Petek MZZ v torek pozvala, naj prepreči uhajanje zaupnih dokumentov v javnost, je Balažic dejal, da zadeve ne bo komentiral, "dokler ne bom dobil dokaza, da je ta papir prišel iz naše hiše". Kot je dodal, pa močno dvomi, da bi se to zgodilo tako, kot sta opisala poslanca SDS in da "so kakšne druge možnosti verjetnejše".
Kot je še dejal, prihajanje zaupnih dokumentov v javnost ni dobro, saj to ovira tiho diplomacijo in racionalna pogajanja ter oži manevrski prostor za pogajanja. Vendarle pa Balažic upa, da razkritje teh dokumentov ne bo vplivalo na pogajalske možnosti Slovenije v Bruslju. Pristnosti dokumentov v javnosti sicer ni želel potrditi.
