To posledično pomeni, da so se banke upnice z NLB na čelu odrekle še drugi od štirih temeljnih zahtev, ki so jih postavile kot pogoj za začetek sanacije. Kot smo že poročali, je konzorcij v začetku aprila poleg takojšnjega odhoda Igorja Bavčarja z vrha Istrabenza neuspešno zahteval tudi imenovanje nove uprave, katere predsednika bi izbrale prav banke. V Istrabenzu so tako za zdaj ugodili le eni zahtevi bank. Nadzorniki so namreč predstavnikom A. T. Kearney dovolili, da v družbi opravijo skrbni pregled poslovanja. Tudi četrta zahteva - dokapitalizacija v višini 50 milijonov evrov, ki bi jih vplačali trije največji lastniki - bo zelo verjetno padla v vodo, saj sta dva od njih (NFD Holding in insolventna Maksima Holding) v velikih finančnih težavah, tretji (Petrol) pa v močno zadolženi Istrabenz ne želi vlagati dodatnih sredstev.
Kljub temu v Istrabenzu resno računajo, da je holding še mogoče rešiti in to celo z dogovorom z bankami mimo sodišča. Uprava Istrabenza je tako včeraj poslala na okrožno sodišče v Kopru zahtevo za odlog odločanja o stečaju, ki ga želi avstrijska banka Bawag. K omenjeni zahtevi je priložila še mnenje poslovodstva, da obstaja najmanj petdesetodstotna verjetnost, da je mogoče finančno prestrukturiranje izvesti uspešno, vse to pa je podkrepila s sklicem skupščine, na kateri bodo delničarji odločali o povečanju kapitala.
Tudi iz včerajšnjega sklica skupščine je razbrati, da so jo v Istrabenzu sklicali predvsem zaradi kupovanja dodatnega časa pri postopku sanacije. Uprava in nadzorni svet sta namreč delničarje pozvala k vplačilu dodatnih delnic v skupnem emisijskem znesku 475 milijonov evrov, pri čemer bo dokapitalizacija uspela le, če bodo obstoječi ali novi lastniki vplačali vse delnice po ceni 13,8 evra, kar je dobre štiri evre več od njihovega včerajšnjega enotnega tečaja. Ker bo skupščina 5. junija, bo vplačevanje novih delnic zagotovo mogoče še do 21. junija, če bo Istrabenz objavil poziv za vpis novih delnic že dan po skupščini. Ta datum pa skoraj sovpada z rokom (30. junij), ko se Istrabenzu po zakonu o finančnem poslovanju in postopkih zaradi insolventnosti izteče trimesečni rok za oddajo načrta finančne reorganizacije sodišču. Povedano preprosteje, če bo koprsko sodišče zavrnilo Bawagov zahtevek, bodo imeli v Istrabenzu za dogovor z upniki mimo sodišča še dodatna dva meseca časa.
Omenjenemu načrtu bo morala uprava Istrabenza, ki jo bo do 15. maja še vodil Bavčar, predložiti tudi mnenje revizorja, v katerem ta ne bo smel navesti pridržkov. To pa bi lahko pojasnilo, zakaj je Bavčar insolventnost Istrabenza razglasil že 30. marca in ne kak dan kasneje. S tem se je namreč izognil revidiranju bilanc v prvih treh mesecih letošnjega leta. Po zakonodaji mora k načrtu finančne reorganizacije priložiti revizorsko mnenje za zadnje "solventno" trimesečje, v tem primeru torej za obdobje med oktobrom in decembrom 2008.
Če delničarji na junijski skupščini vendarle ne bi podprli dokapitalizacije, čaka upravo Istrabenza še težja pot. V tem primeru mora sodišču predlagati prisilno poravnavo, v kateri mora ob načrtu finančne reorganizacije (ta mora omogočiti, da bodo upniki iztržili več kot v primeru stečaja) predložiti še zagotovilo, da je prestrukturiranje mogoče izvesti uspešno, pri čemer ga mora utemeljiti še z mnenjem cenilca. Eden od neimenovanih sogovornikov nas je ob tem opozoril, da bi lahko imeli v Istrabenzu največ težav prav pri pripravi takšnega načrta, saj je pri finančnih holdingih brez rednih tekočih prilivov skoraj nemogoče za nekaj let vnaprej napovedati prihodke iz naslova naložb.
Več kazalcev poslovanja in vrednotenja Skupine Istrabenz si lahko pogledate na spletni strani Poslovnega Dnevnika pod ikono analize podjetij ali s klikom na to povezavo.
