Strinjali so se, da si je treba za odgovor vzeti potreben čas in doseči soglasje, ker je za potrditev vstopa Hrvaške v EU v parlamentu potrebna dvetretjinska večina. Zato naj bi bilo včerajšnje srečanje s predsedniki drugih strank šele začetek kar se da natančnega preučevanja predloga. Na vprašanje, kdaj bo znano stališče Slovenije do tega predloga, je Pahor odgovoril le, da dovolj zgodaj. Predsedniki strank se bodo znova sestali prihodnji teden.

Tudi predsedniki opozicijskih strank niso bili ravno zgovorni. Janez Janša (SDS) je ocenil, da predlog ni idealen in da so posamezna določila zapisana dvoumno, podrobnih pojasnil pa včeraj ni bilo. Predlog je treba še preučiti in zato dokončnih ocen ne more dajati. Da ni rečena še zadnja beseda, je potrdil tudi Zmago Jelinčič (SNS), ki sicer meni, da je Rehn popolnoma podlegel hrvaškim zahtevam, slovenskih pa ni skoraj nič upošteval, vendar ne izključuje možnosti, da bi predlog še lahko ustrezno popravili. Tako naj bi Hrvaški ustrezalo, da bi Slovenija takoj po potrditvi Rehnovega načrta v obeh parlamentih, ali morda še prej, deblokirala pogajanja o vstopu Hrvaške v EU. Enako naj bi bila voda na njen mlin tudi predlagana sestava arbitražnega tribunala, ki naj bi v letu dni določil mejo med Slovenijo in Hrvaško. Po enega člana naj bi namreč določili Slovenija in Hrvaška, za druge tri pa naj bi se državi med seboj dogovorili, če jima to ne bo uspelo, bi ga določilo meddržavno sodišče v Haagu. Jelinčiču se tudi ne zdi prav, da v predlogu sporazuma ni več načela pravičnosti.

Podobna odklonilna stališča imajo tudi v SLS, le da Radovan Žerjav ni želel razkriti podrobnosti. Povedal je le, da predlog ne ustreza vsebini nedavno sprejetega sklepa o zaščiti slovenskih interesov, ki pravi, da je Slovenija ob osamosvojitvi med drugim imela teritorialni stik z odprtim morjem in oblast nad celotnim Piranskim zalivom ter zaselki na levem bregu Dragonje in levem bregu Mure pri Hotizi.

Čeprav Rehnov predlog ostaja državna skrivnost, je mogoče iz izjav sklepati, da bi mejo določil omenjeni tribunal, dostop do mednarodnih voda (kar je nekaj drugega kot stik slovenskega z mednarodnim morjem) pa naj bi kasneje uredili, kot velevajo mednarodno pravo in dobri sosedski odnosi.