Po Pahorjevem mnenju je partizanski upor proti okupatorju važno poglavje slovenske zgodovine. "Naj kdorkoli razlaga stvari kakorkoli - na koncu vseh koncev - brez tega upora bi bil slovenski narod kot objekt izpostavljen naključjem zgodovinske usode. S tem uporom, ki je bil v prvi vrsti domoljubno dejanje, je vzel usodo v svoje roke in se s pogumom vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Postal je gospodar svoje prihodnosti," je dejal premier.

Današnji praznik, je prepričan predsednik vlade, je praznik vseh slovenskih ljudi, ne glede na njihove različne politične in svetovnonazorske razlike. "Imamo razloge, da se vsi združimo v veselju in ponosu, da je naš majhen narod takrat sprejel tako veliko odločitev," je zatrdil.

Kot je poudaril, pri uporu ni šlo le za obrambo osebne eksistence, temveč je šlo tudi za obrambo in osvoboditev naroda. "Tedaj je - ob odločitvi za odpor - zavest, da smo Slovenci, da gre za naš kolektivni obstanek postala samozavest. To je bil, kakor je bil zapisal Kocbek, 'prelom v celotni narodovi biti'."

Po Pahorjevih besedah je dejstvo, da so bile v tej hudi preizkušnji takratne slovenske politične sile na različnih straneh, povzročilo tudi, da so se zgodile stvari vredne obsojanja in obžalovanja. "Sodelovanje z okupatorjem, revolucionarno nasilje, še zlasti nasilje po vojni je boleča izkušnja tistega časa in nam mora ostati v zgodovinski zavesti kot opomin," je opozoril.

Zgodovinska dejstva je treba osvetliti v celoti

Zgodovinskih dejstev, je poudaril premier, ne moremo spremeniti, potrebno pa jih je osvetliti v celoti. Kolikor je mogoče, si moramo še naprej prizadevati za odpravo krivic, ki so bile tedaj storjene, je dejal in dodal, da je naša politična in moralna odgovornost je, da nekatera še do danes nerešena vprašanja primerno uredimo.

"Bilo bi imenitno, če bi lahko oblikovali soglasje ali vsaj široko politično podporo za sprejem zakonov o vojnih grobiščih in žrtvah vojnega nasilja. Na ta način bi slovenska politika dala tako potrebno sporočilo, da je danes sposobna skupne presoje, kaj iz tistega časa je za nas spomin in kaj je opomin," je ocenil premier.

Kot je prepričan premier Pahor, moramo v celoti sprejeti nase vso našo narodovo zgodovino, slavno in bolečo. "Toda, ko se trudimo razumeti razloge medvojnega razkola, usodnih posledic med vojno in po njej, ne smemo nikoli spregledati, da je bil vir takratnih strahot in zablod poskus tujca po našem narodnem uničenju," je poudaril.

V odločilnih trenutkih je treba složno stopiti skupaj

Po Pahorjevi oceni smo se Slovenci iz teh pomembnih zgodovinskih izkušenj naučili, da je potrebno v odločilnih trenutkih za narodove interese složno stopiti skupaj. "Upor proti okupatorju za obrambo osamosvojitve je bil vrhunec skupnih narodovih prizadevanj za svojo državo," je pojasnil.

Slovenija je danes, kot je opozoril premier, znova na veliki preizkušnji: "Temeljno vprašanje našega časa je, kako bomo uspeli v spopadu z gospodarsko krizo uresničiti stremljenja po boljšem življenju naših ljudi, ki so bila povezana z ustanovitvijo lastne države. Ni dvoma, da to lahko dosežemo skoraj z enako upornostjo, odločnostjo in potrebno enotnostjo, kot so to od nas zahtevale dosedanji podobni zgodovinski preizkusi."

Kriza je po besedah predsednika vlade v Sloveniji "surovo razgalila ostre čeri, ki jih je doslej skrivala pod seboj plima gospodarske konjunkture". Dobra stran tega težkega časa je, da sedaj te probleme nazorno vidijo in da jih z dovolj poguma, odločnosti in enotnosti tudi rešijo, pravi Pahor.

"Če bi prišlo do svetovnega gospodarskega okrevanja prej, preden Slovenija preseka nekaj temeljnih razvojnih vozlov, potem bo sicer čez dobro leto ali dve tudi pri nas kriza omiljena, toda Slovenija se bo znašla v razvojnem zaostanku s primerljivimi državami," je dejal in poudaril, da to ni sprejemljivo.

"Vlada nosi največjo odgovornost, da namesto tega, kolikor je mogoče hitro in uspešno, skozi socialni dialog postavi nekatere sveže osnove gospodarskega in socialnega napredka. Temu je sedaj namenjena naša osrednja pozornost," je še dejal Pahor.