Kristjani na večer velikega četrtka praznujejo postavitev dveh zakramentov, in sicer evharistije in mašniškega posvečenja. "Jezus je pri zadnji večerji z učenci svoje telo in kri izročil v jed in pijačo. Obenem je postavil zapoved medsebojne ljubezni, kar je simbolično udejanjil z gesto umivanja nog učencem," so zapisali na škofovski konferenci.

Na veliki četrtek škofje ordinariji v stolnicah blagoslovijo bolniško in krstno olje ter posvetijo sv. krizmo. Olja se uporabljajo pri podeljevanju zakramentov bolniškega maziljenja, krsta, birme in mašniškega posvečenja. Duhovniki pri sveti maši tudi obnovijo duhovniške obljube.

Pri vsaki maši, posebej pa pri maši na veliki četrtek zvečer, se kristjani spominjajo Jezusove zadnje večerje z učenci ter njegove posvetitve kruha in vina. Lomljenje kruha je po tem postalo "razpoznavni simbol tudi po Jezusovem vstajenju, po čemer sta ga učenca na poti v Emavs tudi prepoznala".

Kruh in vino poleg posebnega pomena v okviru posvetitve pri maši simbolizirata tudi cerkveno skupnost in njeno edinost, so pojasnili na škofovski konferenci.

Kristus je vstal od mrtvih na dan nedelje, zato so prvi kristjani v spomin na njegovo vstajenje veliko noč praznovali vsako nedeljo. Posameznih dogodkov Jezusovega trpljenja so se na nekoliko dramatičen način začeli spominjati šele v četrtem stoletju. S temi obredi so začeli v Jeruzalemu, kasneje pa so se prenesli na vso Cerkev.

Najprej so nastali obredi velikega četrtka, ko so se verniki spominjali Jezusovega trpljenja in postavitve evharistije. V cerkvah na veliki četrtek postavijo božji grob. Zvonovi, petje in orgle na ta dan utihnejo, namesto zvonov pa se do velike noči oglašajo raglje oziroma klopotec, kjer ga v cerkvi še imajo. Na veliki četrtek so včasih v nekaterih slovenskih mestih prirejali pasijonske igre oziroma procesije, ki so včasih trajale tudi več dni.

Danes ob 9. uri bo ljubljanski nadškof Alojz Uran v stolnici daroval krizmeno mašo, ob 18.30 pa bo prav tako v stolnici daroval mašo zadnje večerje.

V celjski stolnici bo ob 9. uri krizmeno mašo daroval nadškof Anton Stres, ob 19. uri pa mašo zadnje večerje. Krizmeno mašo v novogoriški katedrali bo ob 10. uri daroval koprski škof Metod Pirih, ob 19. uri pa bo koprski pomožni škof Jurij Bizjak v stolni cerkvi v Kopru daroval mašo zadnje večerje.

Mariborski nadškof Ivan Kramberger bo v stolnici daroval krizmeno mašo ob 9. uri, ob 19.00 pa mašo zadnje večerje. Ob enakih urah bo mašne obrede v stolnici v Murski soboti daroval tamkajšnji škof Marjan Turnšek.