Srakić je obsodil zločine in se poklonil jasenovškim žrtvam v "kraju bolečin, žalosti in zločina", kot je opisal kraj tragičnih dogodkov iz druge svetovne vojne. "Vsi si prizadevamo, da bo resnica o Jasenovcu prišla na dan," je Srakićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Poudaril je, da je Jasenovac "paradigma zločina, v katerem so umrli ljudi druge vere, nacije in ideologije". Spomnil je, da je na trpljenje opozarjal tudi takratni zagrebški nadškof Alojzije Stepinac, ki je dejal, da so morilci v Jasenovcu "največja nesreča Hrvaške", taborišče pa "huda sramota".
Srakić je odgovoril tudi na novinarsko vprašanje o odgovornosti katoliške cerkve za zločine v največjem ustaškem taborišču na Hrvaškem, ter dejal, da so posameznike, ki so bili v Jasenovcu, izločili iz cerkve, ter da zaradi omenjenih posameznikov ni možno blatiti celotne cerkve ali naroda. Ob tem se je vprašal, zakaj se nič ne govori o tem, da je katoliška cerkev pomagala preganjanim Judom med drugo svetovno vojno.
Predsednik HBK je zanikal trditve, da predstavniki katoliške cerkve niso obiskali taborišča prej, ter je spomnil, da je škof iz Požege Antun Škvorčević pred leti daroval mašo v Jasenovcu. Nekateri hrvaški mediji namreč že več let kritizirajo katoliško cerkev, ker se njeni visoki predstavniki redno udeležujejo slovesnosti ob obletnici zločinov pri Plibergu, ne pa tudi v Jasenovcu.
Prepričani desničarji na Hrvaškem pogosto poskušajo enačiti pomen povojnih pobojev poraženih hrvaških vojakov ter civilistov po njihovi predaji pri Plibergu z zločini v Jasenovcu, medtem kot nekateri, kot je hrvaški predsednik Stipe Mesić, odgovarjajo, da nobena žrtev v Jasenovcu ni odgovorna za zločine pri Plibergu, medtem ko so nekatere žrtve pobojev po drugi svetovni vojni odgovorne za zločine v Jasenovcu.
