Stranki očitata vladi premierja Mila Đukanovića "ideološki karakter", saj so nasledniki komunistične partije Črne gore, "ki je na zločine v Slovenije spustila zaveso tišine že leta 1945", ko so se povojni poboji dogajali. Vladi v Podgorici opozicija tudi očita, da ji Slovenija deli "diplomatske klofute", ko jo opozarja na nezainteresiranost za grobišča, v katerih je veliko črnogorskih državljanov.
"S tem vprašanjem se je treba soočiti dostojanstveno, saj je to še ena tragična zgodba o delitvah v Črni gori, ki bi morala ostati kot opozorilo prihodnjim generacijam, da se ne bi nikoli več ponovila, so zapisali v sporočilu za javnost. Vprašanja povojnih grobišč v Sloveniji pa ne bi smeli gledati skozi ideološko prizmo, prav tako pa to tragično vprašanje ne bi smelo postati "lov na čarovnice", so še dodali.
Združenje preživelih v povojnih pobojih je zaradi Hude jame že napovedalo obisk v Sloveniji
Medtem pa je črnogorska nevladna organizacija "Odkrili bomo resnico", ki združuje predvsem preživele v povojnih pobojih, napovedala obisk Slovenije, da bi ugotovili, koliko ljudi iz Črne gore je bilo ubitih v Hudi jami. To združenje je sicer že leta 2005 v Kamniški Bistrici sodelovalo na spominski slovesnosti za črnogorskimi in srbskimi žrtvami povojnih pobojev.
V Sloveniji je bil namreč po drugi svetovni vojni pobit tudi velik del Črnogorcev in Srbov, ki so se med drugo svetovno vojno borili na strani nacifašizma in proti Titovim partizanom. Kot je za Mino povedal predsednik omenjene črnogorske organizacije Dušan Niklanović, naj bi bila v Sloveniji po drugi svetovni vojni ubita večina teh borcev iz Črne gore, ki naj bi jih bilo tedaj kar okoli 20.000.
"Tedaj je bilo brez dokazovanja krivde in brez sojenja pobitih več deset tisoč ljudi, zgolj zato, ker so bili antikomunisti, po narodnosti pa so bili Srbi, Črnogorci, Hrvati in Slovenci," je za Mino povedal Niklanović, ki je sicer preživel pogrom v Kamniški Bistrici, je pa pri tem izgubil dva brata.
