Po objavi Obamovega načrta so začeli borzni indeksi na Wall Streetu padati, ker bi naj šlo za zavrnitev načrta prestrukturiranja obeh podjetij, čeprav gre v bistvu bolj za izvajanje pritiska na upnike in sindikat zaposlenih v avtomobilski industriji ter druge vpletene v ameriško avtomobilsko zgodbo.
V skladu s tem je Obama omenil tudi možnost stečaja obeh podjetij, ki pa ne bi bil v interesu ne vlade ne podjetij ne zaposlenih in upokojencev ne dobaviteljev, prodajalcev in ne upnikov, še najmanj pa v interesu ameriške ekonomije.
Stečaj bi namreč povzročil domino učinek in povišal že tako ali tako visoko in rastočo stopnjo brezposelnosti v ZDA. Stečaj enega ali obeh bi pomenil tudi najverjetnejši stečaj podjetja Ford, ki se ni prijavilo za vladno pomoč, ker je izračunalo, da lahko preživi in se izkoplje iz težav pod pogojem, da konkurenta ne propadeta, ker je industrija med seboj povezana.
Obama je imel danes dve možnosti. Ali uresniči od lanske jeseni večkrat omenjeno grožnjo in jima zaradi tega, ker podjetji nista dosegli dogovora z upniki in sindikati, odtegne vladno pomoč in zahteva nazaj 17,4 milijarde dolarjev posojil, ki sta jih že dobili. Tak je bil dogovor od vsega začetka. Druga možnost pa je bila, da zaostri dialog, vendar podjetjema podaljša življenje z novim "skrajnim" rokom za izvedbo prestrukturiranja. Obama se je odločil za drugo možnost, kar je bilo pričakovano.
Predsednik in generalni direktor GM Rick Wagoner je že v petek od posebne delovne skupine za avtomobilsko industrijo v finančnem ministrstvu slišal, da se bo moral v zameno za nadaljevanje pomoči podjetju posloviti od položaja. Wagoner ni imel druge možnosti, kot odstop, ki je obenem simboličen, da se pomirijo kritiki pomoči industriji v kongresu. Obenem pa je del široke strategije predsednika Obame ne le glede gospodarstva, ampak tudi okolja.
Wagoner je namreč v preteklih letih vztrajal pri proizvodnji dragih športnih terenskih vozil in dostavnih tovornjakov, ki so prinašali dobičke, dokler je bil bencin poceni. To je bil problem celotne ameriške avtomobilske industrije in potrošniških navad Američanov, ki so oboževali svoje velike avtomobilr, brez skrbi za vpliv na okolje in podnebne spremembe. Ko je bencin dosegal rekordne cene, so se spreminjale tudi potrošniške navade in bolje so se prodajali varčni avtomobili.
Vendar pa so te proizvajali bolj japonski in drugi svetovni proizvajalci. Kokoši, ki so GM-u nesle zlata jajca (športni terenski avtomobili) pa so postali breme. Lep primer je model hummer, ki se je še leta 2006 prodajal kot za med, ko pa se je bencin začel dražiti, je prodaja začela padati. Lani je bilo prodanih za 51 odstotkov manj hummerjev kot leta 2007. Januarja in februarja letos je GM prodal skupaj 2275 hummerjev, kar je za 65 odstotkov manj, kot v istem obdobju lani.
Obamova administracija noče dovoliti, da bi se v primeru padanja cen bencina, zgodba začela ponavljati. "Zavezani smo k ohranitvi avtomobilske industrije, ki bo sposobna tekmovati na mednarodnih trgih, vendar ne moremo še naprej opravičevati slabih odločitev in ohraniti industrijo, ki bo odvisna od davčnih dolarjev. Naj bom jasen: vlada nima namena niti interesa voditi GM," je danes dejal Obama in dodal, da odhod Wagonera ni mišljen kot kritiziranje njega osebno. "Gre za priznanje, da potrebujemo novo vizijo in smer za GM prihodnosti," je dejal Obama.
Wagoner je vodil GM od leta 2003 in je postal simbol napak avtomobilske industrije. Robert Nardelli je prevzel Chrysler šele leta 2007 in ostaja na položaju, da v novem roku 30 dni dokonča dogovor o združitvi z italijanskim Fiatom, za kar lahko računa na šest milijard dolarjev dodatnih državnih posojil. GM mora sedaj po vodstvom Fritza Hendersona, ki je zamenjal Wagonera, v 60 dneh izpeljati prestrukturiranje, ki bo zadovoljivo za vlado, njeno bistvo pa je, da postane glede stroškov dela primerljivo z japonskimi proizvajalci, ki imajo tovarne v ZDA.
Obama ni povedal koliko denarja bo vlada namenila GM, vendar je dejal, da gre za "zadosten" kapital. GM je od vlade dobil 13,4 milijarde dolarjev posojila, želi pa še 16,6 milijarde. Chrysler je dobil štiri milijarde, želi pa še pet milijard. Obe podjetji morata med drugim z upniki doseči dogovor o črtanju okrog dve tretjine dolga, s sindikatom pa dogovor o plačevanju polovice obveznosti podjetja v sklad za zdravstveno zavarovanje upokojencev v obliki delnic.
GM upnikom dolguje 28 milijard, sindikalnemu skladu pa 20 milijard dolarjev. Chrysler dolguje upnikom sedem milijard, upokojenskemu skladu pa 10,6 milijarde dolarjev.
