Slovenija Evropske komisije uradno še ni obvestila o predlogu za spremembo vinjetnega sistema, ki predvideva uvedbo tedenske vinjete za 15 evrov, ukinitev polletne vinjete in podražitev letne vinjete s 55 na 95 evrov, in bo to storila zelo kmalu, predvidoma v prihodnjih dneh. Tako tudi še ni uradnega odziva Evropske komisije na odločitev.

Toda minister Vlačič je danes po neformalnih pogovorih z evropskim komisarjem za promet Antonijem Tajanijem nakazal, da v Bruslju še niso povsem zadovoljni s slovensko rešitvijo. "Nismo še čisto uglašeni," je dejal Vlačič, ki sicer meni, da je Slovenija z uvedbo kratkotrajne vinjete in ustreznim sorazmerjem med tedensko in letno vinjeto izpolnila zahteve EU.

"Nekatere države v EU imajo to razmerje manj ugodno od tega, kar predlaga Slovenija," je poudaril minister in med njimi izpostavil Češko. Poleg tega je minister danes izrecno izpostavil, da je cena vinjete v pristojnosti države članice, saj je v skladu z načelom subsidiarnosti to tisto področje, ki ga pravno gledano ureja država članica sama.

Slovenija ima zadržke zaradi stroškov glede evrovinjete

Slovenija ima zadržke glede upoštevanja zunanjih stroškov pri preoblikovanju zakonodaje o evrovinjeti, ki predvideva spremembe cestninjenja za težka tovorna vozila. "Glede zastojev je odprtih še kar nekaj vprašanj, zaradi katerih je Slovenija nekoliko zadržana; zneski na kilometer so kar visoki," je pojasnil minister za promet Patrick Vlačič.

Ti zneski na kilometer naj bi bili do 0,55 evra, Slovenija pa sedaj zaračunava cestnino, ki je na kilometer precej nižja, je pojasnil minister in dodal, da država sicer to lahko zaračunava, ni pa obvezno.

Obstajajo tri vrste zunanjih stroškov, ki jih država lahko zaračunava: hrup, onesnaževanje in zastoji, pri čemer so večji del stroška zastoji. Za Slovenijo je evrovinjeta pomembna, saj je precej tranzitna država.

"Pri tem se pojavlja tudi dilema, ali upoštevati zasebna vozila in ali naj se omeji čas, v katerem se lahko zastoji upoštevajo," je pojasnil Vlačič. Slovenija se po njegovih besedah zavzema za to, da je ta čas omejen.

Odprto je tudi še vprašanje, kam naj se kanalizirajo zbrana sredstva - v integralni proračun države ali neposredno ministrstvu za promet. "Mi predlagamo slednje," je dejal minister.

Vlačič je ocenil, da bo potrebnega še kar nekaj dela, preden bo EU dosegla dogovor o sistemu, s katerim bodo zadovoljne vse države članice. "Velika razlika je med tistimi, ki so bolj na robu, in tistimi, ki so bolj na sredi," je dejal.

Ministri so se sicer danes strinjali, naj spremembe sistema evrovinjet ne bodo v nobenem primeru uveljavljene v času krize, a konkretne časovnice po ministrovih besedah še ni.

Prometni ministri EU so danes govorili tudi o vplivu krize na prometni sektor. Minister Vlačič je po tej razpravi povedal, da je pogrešal bolj inovativne zamisli s strani svojih kolegov.

"Upal sem, da bom slišal kaj, kar bi lahko prenesli v Slovenijo," je dejal. Za prave odgovore se bodo morale Evropska komisija in države članice po njegovih besedah "še precej potruditi".

Na vprašanje, ali ima morda Slovenija sama kakšne inovativne zamisli, je minister izpostavil ukrepe na področju avtoprevoznikov. V primeru podražitve cestnin za tovorna vozila, jim bo treba nasproti z zmanjšanjem trošarin, je dejal.