Po neuradnih informacijah je med slovensko in rusko stranjo med pomembnejšimi vprašanji odprto le še razmerje lastniških deležev v podjetju, ki bo gradilo del trase plinovoda med Kidričevim in madžarsko mejo. Kot smo že poročali, bosta omenjeno podjetje ustanovila Gazprom in družba Geoplin plinovodi. Neuradno je moč slišati, da naj bi bili obe strani pripravljeni pristati na polovični lastniški delež - sploh, če bi ostalo vprašanje lastniških deležev "odprto" po dokončni uskladitvi preostalih členov meddržavnega sporazuma. Ob tem velja poudariti, da v skladu s tako imenovanim tretjim paketom energetskih ukrepov EU plinovodna infrastruktura na ozemlju držav članic ne sme biti v večinski lasti tako imenovanih tretjih držav, torej tudi Rusije.

Medtem ko sta slovenska stran in ruska stran vprašanje prostega dostopa ostalih plinskih družb do plinovoda ("third party access"), ki ga zapoveduje EU, uredili z dogovorom o koncesnini za tranzit plina, ki jo bo plačeval Gazprom, sta po naših informacijah že sklenili tudi načelni dogovor o davčnem položaju skupnega podjetja med Gazpromom in Geoplinom plinovodi. Čeprav je ruska stran želela, da bi bilo omenjeno podjetje vsaj petnajst let deležno enakih davčnih pogojev kot ob ustanovitvi, po neuradnih informacijah slovenska stran na to ni pristala. Pri tem naj bi se sklicevala na enega izmed členov v podobnem sporazumu, ki ga je z Rusijo lani podpisala Madžarska.

Po nedavnem sestanku med predstavniki Gazproma in družbe Geoplin plinovodi v Moskvi je tudi jasno, da bo preostali del trase plinovoda - od Kidričevega do italijanske meje - v izključni lasti Geoplina plinovodov. Kot je pojasnil direktor družbe Marjan Eberlinc, sta obe delegaciji že uskladili tehnične podrobnosti o slovenski plinovodni infrastrukturi, ki jo bo uporabljal Južni tok. To, povedano preprosteje, pomeni, da zmogljivost obstoječih in načrtovanih plinovodov v lasti Geoplina, ki bodo zgrajeni v prihodnjih letih, zadošča tako za prenos 6,74 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, ta količina pa naj bi zajemala tako plin, ki ga bodo Rusi "pošiljali" v Italijo, kot tudi domačo porabo iz ruskega vira. Dogovor iz Moskve posledično določa tudi večji del trase Južnega toka, ki tako ne bo "zasedla" trase nekoč načrtovanega plinovoda Volta v južni Sloveniji.

Da je v zadnjih dneh prišlo do zbližanja stališč med obema ministrstvoma, je za Dnevnik potrdil tudi vodja direktorata za energijo Janez Kopač, ki dodatnih pojasnil ni želel dajati. Morebitnemu podpisu sporazuma z Rusijo bo sledila študija izvedljivosti gradnje Južnega toka, ki jo bosta za slovenski del trase izdelala Gazprom in družba Geoplin plinovodi.