Za Stresa grob, v katerega so bile žrtve povojnih pobojev zazidane, ni samo tisti, zaprt z več kot 100-metrskim zidom, ampak je to tudi in predvsem grob molka.
"100-metrska pregrada, ki je zapirala rov, naj bi zagotovila, da bi za vedno ostali zakopani v molk, da bi o njih nihče več ničesar ne izvedel, predvsem pa, da bi ta zločin nikoli ne prišel na dan. In vendar so tudi iz tega groba molka in strahu pred resnico o zločinu, ko se desetletja o tem ni smelo govoriti, pred tedni te žrtve prišle. Vstale so v našo zavest, umestile so se v naš zgodovinski spomin in odslej jih ne bo več mogoče prezreti in ne prezirati," opozarja Stres.
Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna
Poudaril je, da je Slovenija zgrožena nad strahotnim trpljenjem, telesnim in duševnim, ki so ga morale te žrtve pretrpeti, preden se je ustavilo njihovo srce. Stres meni, da je naša domišljija na srečo preslabotna, da bi si lahko predstavljali, kaj vse se je dogajalo, koliko trpljenja, bolečin, žalosti in obupa so žrtve iz rova sv. Barbare morale preboleti in prestati, preden so doživele izpolnitev Jezusove obljube: "Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl."
Po Stresovih besedah so ljudje zgroženi tudi na okrutnostjo in sovraštvom tistih, ki so to zakrivili, ki so si to izmislili, to skrbno načrtovali in premišljeno izpeljali. Zanj je to bil sistematično in kolektivno načrtovan zločin, pri katerem so sodelovali številni ljudje in se izživljali na zverinski način nad svojimi žrtvami.
"Danes smo verjetno najbolj razdvojen narod v Evropi"
Stres izraža zgražanje tudi zaradi tega, ker so storilci povojnih pobojev v Hudi jami svoje strupeno seme sovraštva, seme prezira do drugih in nazorsko drugačnih, se pravi seme smrti uspeli zasejati v tako številna srca, "da smo še danes verjetno najbolj razdvojen narod v Evropi, sprt in razdvojen, z dvema resnicama, ki to ne moreta biti, in z dvema pravicama, ki sta to, če sta dve, pravici lahko še manj".
"Vse, kar se je dogajalo v zvezi s temi zločini, nas opozarja, kako se pravici na tem svetu slabo godi in kako nas pred obupom nad njo lahko rešuje le vera v Boga, ki edini zagotavlja, da bo na koncu imela zadnjo besedo Božja odrešujoča pravičnost in ljubezen," je dejal Stres.
Dodal je še, da samo s to Božjo ljubeznijo lahko zdravimo naše rane, bremena, žalost in krivice naše preteklosti, samo z njo lahko očiščujemo naš zgodovinski spomin, samo na njeni osnovi lahko gradimo prihodnost, ki bo vredna tega imena.
