Banke so namreč pristale na to, da se bodo v nekaj dneh izjasnile o predlogu sanacije, ki ga je predlagala Nova Ljubljanska banka. Zato lahko pričakujemo, da bo Bavčar na današnji seji nadzornike Istrabenza poskušal prepričati, naj mu kljub vse pogostejšim pozivom k njegovi razrešitvi dajo še nekaj dni za nov poskus reševanja Istrabenza.
Po sestanku je javno nastopil samo Igor Bavčar, medtem ko so se bankirji vprašanjem novinarjev izognili. »S predstavnicami bank upnic in lastniki Istrabenza smo se dogovorili, da bomo do začetka prihodnjega tedna preučili skupni dokument in ga tudi podpisali. Z njim bomo družbi Istrabenz holding omogočili, da pristopi k organiziranemu procesu razdolževanja. Takoj bomo pripravili tudi ustrezne dokumente, ki so bili v postopku pogajanj že obravnavani, in jih ustrezno spremenili v skladu z dogovori na današnji razpravi. Hkrati bomo do prihodnjega tedna od bank, ki so udeležene v tem procesu, pridobili zagotovila, da lahko nadaljujemo pripravo sanacijskega programa, ki ne bo izdelan v tako kratkem času in ki bo odgovoril na vsa vprašanja,« je pojasnil Bavčar. Dodal je, da na današnji seji nadzornega sveta pričakuje, da bodo nadzorniki podprli stališča, ki so bila sprejeta na sestanku.


»Na sestanku sem izrazil svoja stališča, ki sem jih predstavil že v sredo,« je bil kratek predsednik uprave NLB Draško Veselinovič, ki je sestanek zapustil predčasno. NLB vidi možnost za rešitev Istrabenza brez postopkov prisilne poravnave ali stečaja pod naslednjimi pogoji: da bi se banke dogovorile za reprogram posojil (predvidoma triletni s polletnim podaljševanjem), da bi zamenjali nadzorni svet (v katerem bi imele banke večino) in upravo Istrabenza, da bi banke dodatno zavarovale svoja posojila na podjetjih, ki so v lasti holdinga, in z delno menjavo posojil v lastništvo, da bi organizirano prodajali naložbe Istrabenza in bi vse banke upnice ostale v koncernu. S slednjim želi NLB preprečiti morebitne nove enostranske poteze tujih bank, katerih interes je čimprejšnje poplačilo.

Unicredit banka je tako, kot je znano, s prekinitvijo pogodb z Istrabenzom o začasni prodaji delnic, s katero je postala lastnica njegovih delnic Mercatorja, Petrola in Save, že rešila precejšen del svojih posojil. Nekatere banke, med njimi naj bi bila tudi ena domača, so v zadnjih dneh že vložile zahtevo za zaščito premoženja, da bi preprečile nenadzorovano prodajo Istrabenzovih naložb. Poleg tega so nekatere, pri tem se omenja SKB, že zahtevale predčasno poplačilo posojil. Vendar so banke pripravljene v primeru dogovora od svojih zahtev odstopiti.


Banke po naših informacijah tudi vztrajajo, da se pripravi predlog lastnikom za dokapitalizacijo Istrabenza, pri tem računajo zlasti na Petrol, čeprav se največji trije lastniki temu upirajo. Petrol je sicer pripravljen kupiti katero od Istrabenzovih energetskih naložb, zlasti družbo Instalacija, v okviru katere deluje skladišče naftnih derivatov na Srminu in v kateri Petrol že ima 49-odstotni delež. Toda banke vztrajajo, da mora Istrabenz izboljšati razmerje med kapitalom, ki trenutno znaša zgolj 49 milijonov evrov, in dolgom. Poudarjajo tudi, da lastniki doslej niso kazali pripravljenosti, da bi banke del svojih terjatev konvertirale v lastništvo holdinga in odvisnih družb, kar naj bi bil eden od razlogov za dosedanje neuspešne pogovore o reševanju Istrabenza. Igor Bavčar jim je namesto tega predlagal, da dolg deloma konvertirajo v lastniški delež Istrabenz Turizma, kar banke niso sprejele zaradi velike zadolženosti turistične divizije zaradi obnove Palacea.

Udeleženci včerajšnjega sestanka so se strinjali, da je bilo zaznati možnost za zbližanje stališč bankirjev, vendar morajo zlasti tuje banke pri svojih organih upravljanja dobiti soglasje, da ne bi unovčile svojih zavarovanj in zahtevale takojšnjega poplačila terjatev. Domače banke se v primeru, da dogovora ne bi dosegli, zavzemajo za prisilno poravnavo in ne stečaj. V primeru katerega koli od teh postopkov bi morale banke oblikovati dodatne rezervacije, ki bi presegle celotni lanski dobiček bančnega sistema.