Za zdaj banke, tudi slovenske, teh papirjev pri Evropski centralni banki (ECB) za pridobitev dodatne likvidnosti še ne morejo zastaviti, saj instrument še ni operacionaliziran, je pojasnil član sveta Banke Slovenije Božo Jašovič. "Če pa se bo ECB za to odločila, bodo slovenske banke tudi na tak način lahko prišle do dodatne likvidnosti," je dejal.
Tovrstnih papirjev, na primer ameriških državnih papirjev, je sicer v slovenskem bančnem sistemu zelo malo, je še dejal Jašovič, tako da sprememba vsaj za slovenske banke ne pomeni bistvenega povečanja možnosti za zagotavljanje dodatne likvidnosti pri ECB. Naše banke sicer po tej možnosti, kot je razvidno iz podatkov Banke Slovenije, tudi ne posegajo v veliki meri.
Svet Banke Slovenije se je seznanil še z glavnimi zahtevami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) na področju statistike neposrednih naložb v procesu pogajanj Slovenije za članstvo v OECD.
"Slovenija že sledi izpolnjevanju zahtev," so ugotovili na svetu banke. Poleg tega so se seznanili tudi s preliminarnim poročilom misije Mednarodnega denarnega sklada, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Spomnimo, da je IMF ukrepe zoper finančno-gospodarsko krizo označil večinoma za ustrezne, znova pa je Slovenijo opozoril na nujnost reforme pokojninskega sistema.
