Zaradi tega naj bi po še vedno neuradnih informacijah Pahor Ruplu svetoval, da odstopi s položaja posebnega odposlanca, in čeprav je Rupel prek odvetniške pisarne včeraj sporočil, da odstopa ni podal, v resnici s sporočilom ni zanikal, da jemlje slovo delu v kabinetu predsednika vlade, kajti če je Pahor včeraj mislil resno, bo Rupel tako ali tako premeščen iz premierjevega kabineta, kamor ga je tudi povabil Pahor. Sklepati je, da se najverjetneje vrača na zunanje ministrstvo.

Ruplovo premestitev bodo morali pojasniti

Tam so nam sicer uradno pojasnili, da je Ruplov delodajalec Republika Slovenija, "zato se v primeru dogovora med predstojniki državnih organov lahko na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi dr. Rupel razporedi v kateri koli državni organ". Ker pa je taka odločitev, opozarja pravna stroka, stvar volje pristojnega ministra oziroma premierja in ne spontanega dogajanja po naravnih ali logičnih zakonih, bo moral pristojni funkcionar pojasniti, zakaj je prišlo do premestitve in zakaj Rupel zdaj v kabinetu premierja ni več potreben in ali je bila premestitev opravljena na podlagi napačne presoje.

Rupel je bil po tistem, ko mu je prenehal mandat zunanjega ministra, razporejen na delovno mesto veleposlanika v Direktoratu za evropske zadeve in politično bilateralo na ministrstvu za zunanje zadeve, od koder je nato prešel v Pahorjev kabinet na mesto svetovalca. Zdaj se tudi po trditvah zunanjega ministra Samuela Žbogarja vrača na delovno mesto 1. kariernega razreda - veleposlanik.

Kot so nam pojasnili pravni strokovnjaki, pa bi to odločitev pristojni minister oziroma predsednik vlade moral argumentirati, saj se mora za premestitev izkazati potreba delodajalca (torej Republike Slovenije). Medtem pa Žbogar včeraj v Bruslju še ni vedel niti, kdaj naj bi Rupel prišel na MZZ, niti kaj natančno naj bi počel: "Mislim, da bi ga lahko vsekakor koristno uporabili. Z izkušnjami, ki jih ima, mu bomo določili nekatere naloge," je dejal.

Da je Ruplov odhod iz kabineta dokončen, kaže tudi dejstvo, da je Pahor o tem obvestil predsednico LDS Katarino Kresal in predsednika Zares Gregorja Golobiča. Oba sta zanikala, da bi predlog, naj Rupel odide iz kabineta po tistem, ko je napisal sporno pismo, prišel z njune strani, ampak je Golobič dejal, da je ta Ruplova poteza eden od simptomov njegovega razumevanja oblasti, pristojnosti, "privilegijev", ki naj bi jih nekateri imeli, in pojmovanja temeljnih demokratičnih standardov. Dodal je, da gre za neko razumevanje politike, ki da je nad vsem in da je bil tak tip razmišljanja značilen za prejšnjo vlado. Ta načelni razkorak v pojmovanju parlamentarne demokracije je po Golobičevem mnenju nekaj, pred čemer si ni bilo mogoče zatiskati oči, zato se mu zdi Pahorjeva poteza pametna in tudi pravočasna.

Če ne bi ukrepalPahor, bi koalicija

Če se Pahor sam ne bi dogovoril z Ruplom za odhod, bi Katarina Kresal predlagala ponoven premislek o sodelovanju Rupla v kabinetu predsednika vlade, tudi Golobič je potrdil, da bi o tem najverjetneje govorili na naslednjem koalicijskem vrhu.

Kresalova namreč poudarja, da že od začetka opozarja, da Dimitrij Rupel ni prava oseba za posebnega odposlanca, zadnje pismo, ki ji ga je poslal pred dnevi, pa je bila "pika na i, ki je dokazala, da ima Dimitrij Rupel res probleme z razumevanjem osnovnih demokratičnih mehanizmov, in menim, da je primerno, da ni več posebni odposlanec". Dodaja, da je bila sporna tudi uporaba papirja z uradno glavo kabineta, še posebno pa je bila sporna vsebina. "Nihče nima od mene pravice zahtevati, da posegam v avtonomne policijske postopke, tega nikoli ne bom naredila, niti tega ne smem narediti. Pričakujem, da bo policija delo v preiskavi Marjetice Rupel opravila vestno, strokovno in avtonomno, za vsa pojasnila je na voljo policija sama," pravi Kresalova.

Spomnimo, da je ob imenovanju Dimitrija Rupla za posebnega odposlanca završalo tako v Pahorjevi SD kot v širši koaliciji. Kresalova pravi, da je bila morda z dobrimi nameni narejena sicer nepotrebna slaba volja "in ocenjujem, da bomo zdaj morda lažje zadihali". Sicer pa posebnega zadovoljstva ob Ruplovem odhodu predstavniki koalicije niso priznali. "Pomembnejše je spoznanje, da je prag občutljivosti predsednika vlade in vlade postavljen dovolj visoko, da Slovenijo ščiti pred skušnjavami zlorabe oblasti. In to človeka navdaja z zadovoljstvom," je dejal Golobič.

Še najbolj konkreten je bil poslanec SD Dušan Kumer , ki je na vprašanje, kako komentira Ruplov odhod, dejal: "Hvala bogu, nikoli ni prepozno."