Rast BDP je tudi za 0,6 odstotne točke nižja od jesenske napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Naj spomnimo, da je Umar za letos napovedal rast BDP v višini 1,1 odstotka, ki pa jo bo moral v spomladanski napovedi, ki bo izšla prihodnji mesec, bržčas popraviti navzdol.
V zadnjem lanskem četrtletju se je dodana vrednost najbolj zmanjšala v predelovalnih dejavnostih (industriji), in sicer za več kot deset odstotkov. Dodana vrednost se je zmanjšala tudi v dejavnosti nepremičnin, najema in poslovnih storitev (za 1,7 odstotka), medtem ko so preostale pomembnejše dejavnosti sicer zabeležile pozitivno rast, ki pa je bila bistveno manjša od rasti v predhodnih četrtletjih. V gradbeništvu se je rast dodane vrednosti, ki je v prvih devetih mesecih lani znašala skoraj 18 odstotkov, znižala na tri odstotke, štirikrat nižja kot v prvih treh četrtletjih pa je bila rast tudi v trgovini.
Po drugi strani se je dodana vrednost v dejavnosti oskrbe z elektriko, plinom, paro in vodo v zadnjem četrtletju lani povečala za skoraj šest odstotkov, medtem ko je bila prej zgolj 0,7-odstotna. Nekoliko višjo rast dodane vrednosti so v zadnjih treh mesecih 2008 imeli tudi gostinstvo, izobraževanje in zdravstvo.
Predelovalne dejavnosti so zaradi katastrofalnega zadnjega četrtletja zabeležile negativno rast tudi v primerjavi s celotnim letom 2007, komajda pozitivna pa je bila tudi rast dodane vrednosti v gostinstvu. Na drugi strani so ugodne gospodarske razmere v prvi polovici lanskega leta očitno še omogočile visoko rast gradbeništvu in finančnemu posredništvu. V primerjavi z letom prej se je dodana vrednost v gradbeništvu povečala za skoraj 15, v finančnem posredništvu pa za več kot deset odstotkov.
Proizvodna aktivnost predelovalnih dejavnosti se je decembra lani v primerjavi z decembrom 2007 znižala za kar 20 odstotkov, zaradi česar se je na letni ravni obseg industrijske proizvodnje skrčil za skoraj dva odstotka. V zadnjem četrtletju lani se je obseg proizvodnje znižal v vseh panogah predelovalne industrije. Za skoraj tretjino je bila manjša proizvodnji vozil in plovil, za četrtino pa v tekstilni industriji.
Večina panog slovenske predelovalne industrije je lani doživela večje krčenje proizvodnje od primerljivih panog v Evropski uniji, najbolj izrazito usnjarska industrija. Gibanja so bila v Sloveniji bolj ugodna le v kemični industriji, ki pri nas vključuje nekoliko večji delež farmacevtske industrije, ter v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov, ki je najbolj odvisna od gibanj v gradbeništvu, to pa se je konec lanskega leta umirjalo počasneje kot v EU.
Kljub temu je bila vrednost opravljenih del v gradbeništvu decembra lani za skoraj deset odstotkov nižja kot mesec prej. V zadnjem četrtletju se je rast umirila v vseh segmentih gradbeništva, najbolj v nestanovanjski gradnji, ki je zabeležila 14-odstotni padec. Podatki o pogodbah in izdanih gradbenih dovoljenjih kažejo na nadaljevanje umirjanja gradbene aktivnosti. Po podatkih gradbene statistike je bila vrednost zaloge pogodb konec lanskega leta za osem odstotkov nižja kot leto pred tem, vrednost novih pogodb pa je bila v zadnjem četrtletju lani medletno nižja za devet odstotkov.
V trgovini na drobno se je decembra prvič v lanskem letu znižal realni prihodek na medletni ravni. Najbolj se je zmanjšal v trgovini z motornimi vozili, in sicer za skoraj 17 odstotkov. Razlog tiči v tem, da se je število prvič registriranih osebnih vozil zmanjšalo kar za tretjino. Decembra lani se je nadaljevalo zmanjševanje realnega prihodka tudi v trgovini na drobno z neživili, medtem ko je bil prihodek v trgovini na drobno z živili, pijačami in tobakom komajda še pozitiven. Kljub temu pa je bila lani zaradi visokih rasti v prvih devetih mesecih leta letna rast v trgovini na drobno za deset odstotkov višja kot v letu 2007.
Realni prihodek v gostinstvu se je v zadnjem četrtletju lani znižal za skoraj šest odstotkov. Najbolj v nastanitvenih zmogljivostih, kjer se je zaradi zmanjšanja števila prenočitev tujih gostov prihodek znižal skoraj za petino. Na letni ravni se je realni prihodek v nastanitvenih zmogljivostih znižal za nekaj manj kot sedem odstotkov, v celotni dejavnosti gostinstva pa za štiri odstotke.
Letos naj bi se rezultati še poslabšali. Kazalnik gospodarske klime je februarja dosegel za 31 odstotnih točk nižjo vrednost od dolgoletnega povprečja in tako pristal na najnižji vrednosti od začetka merjenja tega kazalnika v letu 1995. Na to je najbolj vplivalo tekoče znižanje kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih, pri čemer so kazalniki povpraševanje, zaposlovanje in pričakovane prodajne cene dosegli najnižje vrednosti v zadnjih treh letih. Tudi kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih se je februarja znova znižal in dosegel najnižjo vrednost v celotnem opazovanem obdobju; pri tem so se precej znižali kazalniki izvozna naročila, skupna naročila in proizvodnja. Znižala sta se tudi kazalnika zaupanja v trgovini na drobno in v gradbeništvu, zlasti zaradi pričakovanega zmanjšanja povpraševanja.
