Z znižanjem plač od aprila letos do aprila prihodnje leto bo državni proračun po napovedih privarčeval 12,8 milijona evrov. Vodja parlamentarne zakonodajnopravne službe je poslance sicer že pred časom opozoril, da je varčevalni ukrep, s katerim bodo z zakonom o znižanju funkcionarskih plač tudi sodnikom začasno znižali plače za štiri odstotke, ustavno sporen.

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek nam je včeraj v zvezi s tem zato povedala, da dokončne odločitve še niso sprejeli, da pa zaradi znižanja sodniških plač že razmišljajo o pritožbi na ustavno sodišče. 1690 državnih funkcionarjev, med njimi tudi s sodniki, bo ob izplačilu aprilskih plač v začetku maja dobilo nekoliko manj denarja. To velja tudi za nekdanjih 55 poslancev in ministrov, ki so še vedno na državnem plačnem seznamu, ker si po končanem mandatu od oktobra lani še niso našli drugih služb.

Državni zbor je namreč včeraj po hitrem postopku potrdil zakon o znižanju osnovnih funkcionarskih plač za štiri odstotke.Zakon - nastal je iz dveh predlogov: predloga poslancev in vladnega predloga - bo veljal leto dni in v tem času naj bi državni proračun privarčeval 2,8 milijona evrov. Brez dodatka na delovno dobo bodo bruto plače najvišjih državnih funkcionarjev, to je predsednikov države, parlamenta, vlade ter ustavnega in vrhovnega sodišča, maja tako nižje za 232 evrov na mesec (5577 evrov). Devetnajst najmanj plačanih poslancev, na primer, pa bo maja dobilo 3768 evrov in dodatek na delovno dobo. To je 156 evrov manj, kot znaša njihova plača zdaj.

Poslanci so zakon včeraj sprejemali z mešanimi občutki. Proti so sicer glasovali le štirje poslanci nacionalne stranke, ki so prepričani, da teh 2,8 milijona evrov privarčevanega javnega denarja vse večjemu številu nezaposlenih ne bo nič pomagalo, direktorji državnih podjetij pa imajo še vedno astronomske plače. Podobno mnenje so imeli tudi poslanci SLS, čeprav so zakon podprli. Glede na enormne odpravnine v milijonskih zneskih ta pot varčevanja zagotovo ni učinkovita. Prava pot bi bila takojšnja temeljita prenova predpisov, ki urejajo delovanje javnega sektorja, je menil Gvido Kres. Čeprav bodo poslanci s tem zakonom vsako leto prihranili denarja samo za enosobno stanovanje v Ljubljani, je to eden od všečnih ukrepov, ki ga podpiramo, je v imenu SDS ob ostri kritiki vlade dejal poslanec Vinko Gorenak. V strankah vladajoče koalicije so poudarjali, da teh 2,8 milijona niti ni samo simbolni znesek. Po mnenju Cvetke Zalokar Oražem je to samoomejevanje pri plačah funkcionarjev gotovo prispevalo k lažjemu dogovoru s sindikati javnih uslužbencev, da se letos njihove plače ne bodo zvišale za predvidenih 9,9 odstotka, ampak le za 7,1 odstotka, kot je povedala ministrica Irma Pavlinič Krebs. Zalokar-Oražmova je še spomnila, da višina poslanskih plač ni največji problem, saj se predsednik parlamenta Pavel Gantar na lestvici plač v javnem sektorju uvršča šele na 60. mesto, poslanci pa nekam med 500. in 600. mestom.

Četudi je bil zakon včeraj sprejet s prepričljivo večino, se pri znižanju plač sodnikov vseeno lahko zaplete. Pravna služba državnega zbora je že med sprejemanjem zakona opozarjala na odločbo ustavnega sodišča, po kateri je znižanje plač sodnikov upravičeno le v izjemnih primerih. Državni zbor bi potemtakem moral te izjemne okoliščine, ki so razlog za znižanje sodniških plač - te namreč varuje 125. člen ustave - izrecno zapisati v zakon. To so sicer storili tako, da so v prvi člen zakona naknadno zapisali, da je znižanje plač potrebno za omejitev učinkov finančne krize, a je vprašanje, če je to dovolj.