Balažic je pojasnil, da apno po eni strani dezinficira in pomaga ohraniti truplo, po drugi strani pa uničuje DNK. Po njegovih besedah je za sedaj še težko govoriti o vzrokih smrti, so pa na truplih vidne tope poškodbe, ne pa tudi znaki strelnih ran.

Na to, da so ljudje pred smrtjo verjetno trpeli, po Balažičevih besedah napeljujejo nekatere podrobnosti, in sicer umetna noga s čevljem, okrog katere se tesno oklepa dlan. Vsa trupla so namreč prekrita z nekaj milimetri apna, vse razpoke in podrobnosti, ki se iz apna vidijo, pa kažejo na to, da "se je nekaj premikalo", pojasnjuje. To je po njegovih besedah lahko nastalo pri propadanju posmrtnih ostankov, lahko pa ti ljudje niso bili takoj mrtvi.

V začetnem delu rova se verjetno nahaja okoli 300 skeletov

"Težko rečem, kaj se bo v tej gomili posmrtnih ostankov še vse našlo, namreč ta gomila je dolga približno 115 metrov in široka 2,5 metra," je dejal Balažic. Kot je opisal, je na začetnem delu, do koder so v sredo lahko prišli, naloženih po sedem skeletov v vrsti, potem pa se število stopnjuje in je na koncu videti tudi po pet skeletov drug na drugem. Po njegovih besedah predvidevajo, da se v tem delu nahaja okrog 300 skeletov.

Na sredinem ogledu so, tako Balažic, sklenili, da bo celjski preiskovalni sodnik izdal ustrezno odredbo, da se te posmrtne ostanke odstrani in se naredijo strokovni pregledi, v katerih bodo ugotovili njihovo število, spol, starost in poškodbe.

Skelete bo težko identificirati

Komu pripadajo ti posmrtni ostanki, se bo poskušalo čim bolj natančno ugotavljati, "zaenkrat ne morem govoriti ničesar", je pojasnil Balažic. O identifikaciji teh skeletov pa je dejal, da so DNK preiskave smotrne tam, kjer je možna primerjava, "tukaj pa dvomim, da bo to možno".

Kot je še dodal, je v sodni medicini že zelo dolgo in je videl že "marsikaj grdega in hudega", vendar pogled na "valovite meglice" v tem rovu "človeka presune in ga ne more in ne pusti ravnodušnega".

Ferenc: Nismo mislili, da bo prišlo do preiskave v rudniških jaških

Vodja topografske raziskave in zgodovinar Mitja Ferenc je povedal, da si niso mislili, da bo po preiskavah grobišč v navadnih jamah, ki so jih uporabili za poboje, v miniranih kraških breznih in protitankovskih jarkih prišlo tudi do raziskave v četrti skupini grobišč, rudniških jaških. Vlada je, kot je spomnil, v letu 2007 predlog za preiskavo potrdila in v teh sedmih ali osmih mesecih se je to uresničilo.

"Upam, da se bodo dela na evidentiranju in sondiranju prikritih grobišč lahko nadaljevala. Nisem sicer prevelik optimist, kajti preveč problemov se pojavlja pri teh zadevah," je ocenil Ferenc. Pri tem je dodal, da jih vsaka oblast "odrinja ali pa za njih ne poskrbi tako, kot bi si želeli".

Na vprašanje, ali obstajajo indici, da je kje v bližini Hrastnika še kakšen podoben rov, je Ferenc odgovoril, da so indici na podlagi ustnih izjav tudi tistih ljudi, ki so se rešili. Kot domnevajo, pravi, je pri "najbolj znanih rudniških razpokah starega Hrastnika najmnožičnejše grobišče ljudi, odpeljanih iz Teharij, sicer pa je še nekaj rudniških rovov, a raziskav do sedaj še ni bilo".

Kot je dejal vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo Marko Štrovs, so bile poleg tehničnih ovir pri preiskovanju grobišča tudi birokratske ovire, tabu v mišljenju in denarne težave. Med njimi je omenil tudi stroge rudarske predpise in to, da "mora za vsako stvar biti sklep vlade".

Spremeniti so se morale tudi razmere na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, ki je pristojno za urejanje vseh vojnih grobišč, kajti to do lani ni imelo ne denarja ne ljudi za to, je predstavil Štrovs.

"Zdaj smo pravzaprav na začetku, ne na koncu tega odkritja," je dejal. Po njegovem mnenju je "glavnina tega grobišča" v jaških, zunaj njih so "samo tisti, za katere v jaških ni bilo več prostora".