Poslanska skupina SNS s predsednikom stranke Zmagom Jelinčičem na čelu je namreč predlagala referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o ratifikaciji Protokola o pristopu Republike Hrvaške k Severnoatlantski pogodbi, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na 2. redni seji, dne 9. 2. 2009?"
V poslanski skupini so se za vložitev pobude odločili, ker je morala Hrvaška v pristopnem procesu prav tako kot Slovenija v svojem vključevanju v zavezništvo predložiti zemljevide oziroma pojasniti, kje potekajo njene meje, s tem pa prejudicirala mejo s Slovenijo.
Zunanji minister Samuel Žbogar je spomnil, da je DZ minuli teden vstop Hrvaške v Nato ratificiral z več kot predpisano dvotretjinsko večino, s čimer je po mnenju vlade jasno izkazana politična volja DZ. Vlada meni, da pristop Hrvaške k Natu ne daje pobude za uveljavljanje prejudicov s strani Hrvaške, hkrati pa se je vlada tudi strinjala z danes sprejetimi sklepi, da bi zaščitili interese ob pristopanju Hrvaške k Natu.
V vseh poslanskih skupinah z izjemo SNS so menili, da bi bil referendum o članstvu Hrvaške v Natu nepotreben ter tudi v nasprotju s slovenskimi interesi. Zato so z 59 glasovi proti štirim zavrnili pobudo poslancev nacionalne stranke.
Referendum o vstopu Hrvaške v Nato je sicer kljub temu še vedno mogoč, saj se je Stranka slovenskega naroda danes odločila, da nadaljuje z aktivnostmi za razpis, ne glede na to, da je DZ sprejel sklep, ki so ga pred tem zahtevali kot pogoj za umik pobude.
Ta pobuda se sicer razlikuje od pobude SNS. V tem primeru gre namreč za civilno-družbeno pobudo, podprto z več kot 2500 podpisi, na podlagi česar imajo predlagatelji 35 dni časa za zbiranje 40.000 podpisov za razpis referenduma. V primeru SNS pa gre za pobudo poslanske skupine, ki jo mora podpreti absolutna večina poslancev, da bi do referenduma lahko prišlo.
