Kot je pojasnil na današnji novinarski konferenci v Zagrebu, morajo k temu prispevati "vsi igralci", a "ne iz altruizma, ampak iz lastnega interesa". Na ugibanja o depreciaciji kune je odgovoril: "Če enkrat spustite duha iz steklenice, ga je težko obvladati. Tečaj se brani ali sprošča, ni sredine."

Hrvaške banke kljub temu, da je večina v tuji lasti, po besedah Rohatinskega ne morejo poslovati brez upoštevanja gospodarskega stanja države, svojih strank in celotnega finančnega sistema. Guverner HNB je poudaril, da mora biti takšen interes prevladujoč v primerjavi z "nekaterimi morebiti drugačnimi interesi njihovih matičnih bank".

Nedavno je predsednik uprave največje hrvaške banke, Zagrebačke banke, ki sodi v skupino Unicredit, Franjo Luković, nakazal, da bi morala kuna devalvirati za do deset odstotkov.

Rohatinski je menil, da ima Hrvaška sama dovolj pameti in znanja, da se izvleče iz krize. Tudi pred dvema mesecema sem trdil, da ne potrebujemo aranžmaja z Mednarodnim denarnim skladom, a se na žalost v teh dveh mesecih ni veliko naredilo, je dejal. Po ocenah HNB bo lanski primanjkljaj tekočega računa plačilne bilance dosegel okoli 11 odstotkov BDP, zunanji dolg pa 94 odstotkov BDP.

HNB je po besedah Rohatinskega danes uvedla nove ukrepe glede tečaja in zagotavljanja likvidnosti. Med drugim so zmanjšali stopnjo minimalno potrebnih deviznih terjatev s 25 na 20 odstotkov ter na ta način zagotovili bankam 1,25 milijarde evrov. HNB je poslovnim bankam danes prodala tudi 185 milijonov evrov po 7,44 kune za evro.

Zvišanjem obrestnih mer se najverjetneje ne bo mogoče izogniti

Sprejeti ukrepi praviloma vplivajo na zvišanje obrestnih mer, vendar naj do tega ne bi prišlo avtomatično. Se pa po besedah Rohatinskega zvišanju obrestnih mer objektivno gledano najverjetneje ne bo mogoče izogniti. "To ne pomeni, da osrednja banka ni socialno občutljiva. Veliko večja zaščita dolžnikov je preprečevanje depreciacije tečaja kot preprečevanje zvišanja obrestnih stopenj", je dejal Rohatinski.

Rohatinski je kritiziral poskus hrvaških bank, da kreditiranje države pogojujejo s štirimi spremembami v politiki HNB - ukinitvijo omejitve kreditnih plasmajev, vrnitve kunskega dela obvezne devizne rezerve s 75 na 50 odstotkov, zagotavljanje, da obresti na denarnem trgu ne presegajo deset odstotkov, ter usklajen mehanizem HNB in bank glede regulacije tečaja.

Glede zahteve za ukinitev omejevanja plasmajev je pojasnil, da je težava v valutni klavzuli posojil, posebej tistih v švicarskih frankih. Kuna je v zadnjih 13 mesecih depreciirala v primerjavi s frankom za 12,3 odstotka, zaradi tega so narasli plasmaji bank, ki imajo velik delež posojil v švicarskih frankih. Spomnil je, da je HNB opozarjala na tveganje najemanja in odobravanja posojil v frankih.

HNB kot regulator ne vidi večjih omejitev za celotne plasmaje pod pogojem, da je tečaj kune stabilen. Vse pogosteje omenjanje možne depreciacije kune je ocenil kot okrepljen pritisk za ukinitev limita. "Če je depreciacija nekaj neizogibnega, zadrževanje limita lahko pripelje do kreditnega zloma. Menimo, da to ni realna opcija", je povedal guverner HNB.