V parlamentu so včeraj ves dan potekala pogajanja med predstavnikom koalicije in predsednikom zunanjepolitičnega odbora Ivom Vajglom ter Marjanom Podobnikom in podpredsednikom SSN Mihom Majcnom. Vladajoča koalicija je pristala na zahteve predstavnikov pobude za referendum o vstopu Hrvaške v Nato in je zato direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik napovedal ustavitev vseh referendumskih aktivnosti. Toda to še ne pomeni, da zbiranja 40.000 podpisov za razpis referenduma ne bo. Predsednik Stranke slovenskega naroda Zdenko Vinkov Vincenc, ki je formalni pobudnik začetka zbiranja podpisov za referendum, je bil ves dan odločen, da ne bo popustil, dokončno odločitev pa je sinoči v Mariboru sprejel svet SSN. In sklenil, da Stranka slovenskega naroda pri zbiranju podpisov vztraja.

V koaliciji so bili včeraj sprva še optimistični, da bo prišlo do ugodnega razpleta - predsednik ljubljanskega odbora Stranke slovenskega naroda Miha Majc, ki se je včeraj skupaj s Podobnikom pogajal z Vajglom, je namreč že parafiral dogovor o umiku pobude. A je vodja poslancev SD Bojan Kontič že popoldne v razpravi v parlamentu podvomil, da v prostor, ki bi ga z umikom izpraznil Marjan Podobnik, ne bi vskočil kdo drug.

Tudi Marjan Podobnik (ki je napovedal, da bo Zavod 25. junij v trenutku, ko bo DZ potrdil sklep, prekinili vse aktivnosti v zvezi z zbiranjem podpisov), je jasno nakazal, da so mu stvari ušle iz rok: "Pričakujem in verjamem, da bo tako naredilo tudi vodstvo Stranke slovenskega naroda." Če pa bi SSN prelomila obljubo in izigrala dogovor, ki je objavljen na spletni straneh tako stranke kot zavoda, pa bo zavod prekinil sodelovanje z njo, je "zagrozil" Podobnik. Kot je še dodal, ga je včeraj poklical Joško Joras in mu povedal, da se - če SSN ne bo držala dane besede - distancira od vsake nadaljnje poteze te stranke in ji ne dovoljuje, da ob svoji omembi kakorkoli uporablja njegovo ime.

SSN vztraja

Svet Stranke slovenskega naroda bo s pobudo nadaljeval, saj je treba pred vstopom Hrvaške v Nato rešiti vsa mejna vprašanja. Okupatorja, ki zaseda slovensko ozemlje, ni mogoče sprejeti v zavezništvo, je odločitev včeraj pojasnil predsednik stranke Zdenko Vinkov Vincenc. Podpise bo stranka, kot je napovedal, zbirala samostojno, poznavalci pa že poudarjajo, da ni velike verjetnosti, da bi stranka, ki je na lanskih parlamentarnih volitvah prejela 2629 glasov, uspela zbrati dovolj podpisov za razpis referenduma.

Predsednik državnega zbora Pavel Gantar naj bi tako že danes razpisal 35-dnevni rok za zbiranje podpisov, temu pa bo sledil sedemdnevni rok preverjanja podpisov, kar pomeni, da bi Slovenija, če pobudnikom podpisov ne bi uspelo zbrati, dokumente o ratifikaciji depozitarju v Washingtonu lahko predložila tik pred vrhom Nata, ki bo 3. in 4. aprila.

Skok nazaj na izhodišče

Pogajanja z Marjanom Podobnikom in še nekaterimi predstavniki pobude za referendum o vstopu Hrvaške v Nato so bila včeraj v pisarni predsednika zunanjepolitičnega odbora Iva Vajgla tako intenzivna, da je državni zbor svoje zasedanje začel s skoraj enourno zamudo. Plod teh pogajanj je bila dopolnitev sklepa o zaščiti slovenskih interesov pri pristopanju Hrvaške v Nato, kot je to zahteval M. Podobnik. Državni zbor je to dopolnitev potrdil in se tako vrnitev na izhodiščno točko, ko so vsebinsko popolnoma enak sklep predlagali poslanci ljudske stranke, a ga je vladajoča koalicija dosledno zavračala. Ali kot je dejal Branko Grims v imenu SDS, koalicija je položila še drugi popravni izpit.

Slovenska nacionalna stranka je bila edina, ki tako popravljenega sklepa ni hotela podpreti. Vodja stranke Zmago Jelinčič je pojasnil, da zato, ker nikogar nič ne obvezuje in se Hrvati nanj lahko mirno požvižgajo. Kritiziral je tudi M. Podobnika, da, ko je bil podpredsednik vlade ni storil nič za rešitev teh problemov, zdaj pa se pojavi od nekod in grmi in grmi, a pobudo za referendum vloži Stranka slovenskega naroda. Pred razpravo, ki se je spremenila v politično polemiko med SD in SDS, je poslance nagovoril tudi premier Borut Pahor. Povedal je, da je Slovenija s tako popravljenim sklepom okrepila svojo pogajalsko moč za pravično določitev meje s Hrvaško. Mimo njega ne bo mogoče iti, ne glede na to, kdo bo vodil pogajanja. In še, da se je politika s tem, ko je pristala na ta razumen dogovor, izognila nevarnosti, da bi Slovenija zašla na napačno pot. Ivo Vajgl pa je k temu dodal, da v Zares sklep podpirajo tudi zato, ker se odzivajo na to, da je javnost zasičena s temi vprašanji. Sklep so podprli tudi v DeSUS,da bi na ta način izbili moč iz rok tistih, ki državo posiljujejo z referendumom in tako na kocko postavljajo njen ugled.

Obtoževanje med obema največjima strankama

O ugledu oziroma o uničujočih posledicah v krogih Nata je svoj nastop v imenu SDS začel tudi Branko Grims. Še prej je menil, da bi se vsebina zasedanja parlamenta morala imenovati poskus odpravljanja škodljivih posledic za Slovenijo, ki jih povzroča vladna koalicija s preusmerjanjem pozornosti od svoje nesposobnosti, da ustrezno in pravočasno odgovori na izzive gospodarske krize na zunanjega sovražnika. Za vse skupaj je kriva vladajoča koalicija, ker je predsednik zunanjepolitičnega odbora Ivo Vajgl kar 45 dni čakal, da je ratifikacijo uvrstil na dnevni red, medtem pa je imela čas v Beogradu izbrisanim obljubljati odškodnine. S tem, ko je zavračala predloge SLS, je koalicija povzročila zbiranje referendumskih podpisov. Grims je še poročal, da je za koalicijo ta drugi popravni izpit prepozen, kajti na ponedeljkovem sestanku izvršilnega in parlamentarnega dela Nata, kjer je bil, so bili Slovenci slabi fantje in ni bilo nikogar, ki bi našel eno samo dobro besedo za Slovenijo. Vodja poslancev SD Bojan Kontič se je zahvalil za Grimsov poduk in ga vprašal, kako bi Evropi razložil, da ratifikacija hrvaškega vstopa v Nato ne bila sprejeta zaradi izsiljevanja SDS, da poslanci na vsak način potrdijo zaključni račun 2007.