Direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik je potrdil, da bodo prekinili aktivnosti v zvezi z razpisom referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, sopobudnike, zunajparlamentarno Stranko slovenskega naroda (SSN) pa pozval, naj ravnajo enako. A v tej stranki se za zdaj še niso odločili in o sklepu, ki ga danes potrjujejo poslanci, še razpravljajo.

Kot je povedal Podobnik na izredni seji DZ, bo zavod referendumske aktivnosti prekinil takoj, ko bo danes v DZ sprejet sklep, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzirala ob osamosvojitvi in ki naj bi zaščitil slovenske interese ob vključevanju Hrvaške v Nato. Izrazil je pohvale predsedniku odbora DZ za zunanjo politiko Ivu Vajglu, ki se je izpogajal za ta sklep, hkrati pa je pozval SSN, da sklep sprejmejo tudi oni in da umaknejo pobudo za razpis referenduma.

Če stranka SSN tega ne bo storila, bo to kršenje dogovora, ki so ga imeli ob vložitvi skupne referendumske pobude, je še povedal Podobnik. Podobno je po Podobnikovih besedah napovedal tudi Joško Joras; dejal naj bi, da ga v primeru, da se bo zbiranje podpisov za razpis referenduma nadaljevalo, ne bo zraven.

V SSN se sicer o omenjenem sklepu še posvetujejo. Kot je v DZ povedal vodja ljubljanskega odbora stranke Miha Majc, se sestaja svet stranke, odločitev pa naj bi sporočili še danes. Majc je sicer kot pooblaščenec predsednika stranke Zdenka Vinkova Vincenca parafiral dogovor z Vajglom, vendar pa naj Vinkov ne bi bil navdušen. Majc pa več ni želel komentirati.

Vloga Vinkova naj bi bila sicer ključna za umik referendumske pobude, saj naj bi bil on prvopodpisani v referendumski pobudi in edini, ki lahko pobudo umakne, da ne bi prišlo do zbiranja 40.000 podpisov, za kar bi imeli 35 dni časa. V tem primeru bi to zbiranje podpisov, četudi jih na koncu ne bi zbrali dovolj, ogrozilo datum vstopa Hrvaške v Nato, ki naj bi po dogovoru članic zavezništva že sodelovala kot polnopravna članica na vrhu Nata 3. in 4. aprila v Strasbourgu in Kehlu.

Ni več razloga za razpis referenduma: Poslanske skupine so k sklepu o zaščiti slovenskih interesov vložile skupno dopolnilo

Poslanske skupine vseh strank z izjemo SNS so napovedale podporo sklepu o zaščiti slovenskih interesov pri vključevanju Hrvaške v Nato, skupaj z dopolnilom, ki podrobneje opredeljuje, kaj je Slovenija nadzorovala ob osamosvojitvi. Večinoma sicer menijo, da sklep ni potreben, a ga bodo v izogib razpisu referenduma podprli.

V SD so sicer še vedno prepričani, da sklep, o katerem odločajo, ne bi bil potreben, a ga bodo podprli, da preprečijo razpis referenduma, je pojasnila Darja Lavtižar Bebler. Meni, da v formalnopravnem smislu pravzaprav ni jasno, kakšen je njegov namen in pomen. "Očitno pa je, da je pomemben zavoljo tega, ker ena poslanska skupina prav z njegovim sprejetjem pogojuje svoj odstop od pobude za razpis referenduma," ugotavlja poslanka in dodaja, da bi bila dejanska izvedba referenduma v trenutnih razmerah najslabše, kar bi se lahko zgodilo.

Po mnenju Branka Grimsa (SDS) pa gre zgolj za "preusmerjanje pozornosti vladajoče koalicije od svoje nesposobnosti, da ustrezno in pravočasno odgovori na izzive finančne krize, na iskanje zunanjega sovražnika". Koaliciji je očital, da je z zavrnitvijo kompromisnega dopolnila SLS dala alibi predlagateljem zbiranja podpisov za referendum, da nadaljujejo svoj postopek. Zato tudi na parlamentarni skupščini Nata "ni bilo nikogar, ki bi našel dobro besedo za Slovenijo".

V poslanski skupini Zares so zadovoljni, da je bilo doseženo široko soglasje pri oblikovanju dopolnila, je pojasnil Ivo Vajgl. S tem po njegovem mnenju izražajo ne samo podporo Hrvaški, temveč tudi podporo krepitvi kolektivne varnosti v regiji, ki meji na našo. Zdi se mu prav, da državni zbor odziva tudi na kritično javnost, "ki je nekako zasičena s problematiziranjem tega vprašanja in si želi tudi od državnega zbora nekega enotnega in jasnega stališča".

Tudi Poslanska skupina DeSUS bo podprla dogovor, čeprav po mnenju vodje poslanske skupine Franca Žnidaršiča ni dober. Podprli ga bodo zato, da ne pride do pride do referenduma, ki bi zmanjšal ugled države v mednarodni javnosti. Težava je po Žnidaršičevem mnenju v tem, da tak predlog ne prejudicira ničesar in da tisti zaselki, ki v njem niso našteti, še vedno ostajajo nerešeno vprašanje.

Predloga pa ne nameravajo podpreti v SNS, saj po besedah Zmaga Jelinčiča zavezuje samo državni zbor in nikogar drugega. "Hrvatje se na to lahko mirno požvižgajo. Nobene zaveze ni, ki bi njih vključevala v vse skupaj," pravi Jelinčič. Tudi on opozarja, da nekateri zaselki v dopolnilu niso zajeti. Opozarja, da predlog nima teže in nikogar ne zavezuje. "Cela Hrvaška sem nam bo smejala, tako kot se nam že smeji," je prepričan.

Vodja poslanske skupine SLS Jakob Presečnik je znova pozdravil skupni dogovor, saj mora državni zbor po njegovih besedah prevzeti odgovornost za zaščito slovenskih nacionalnih interesov po zaščiti ozemlja in morja ter ohranitvi dostopa Slovenije do odprtega morja. Kot dodaten argument za sprejetje sklepa pa je tudi navedel, da so predlagatelji podpise za razpis referenduma pripravljeni umakniti.

Predlagano dopolnilo in sklep bodo podprli tudi v LDS, čeprav menijo, da ni potreben in ne more koristiti, je pojasnil Anton Anderlič. Ob tem opozarja, da je DZ znova na preizkusu oz. "popravnem izpitu", kar ga skrbi. "Ni mogoče, da državni zbor iz tedna v teden dela popravne izpite in je talec bodisi opozicije bodisi skupine državljanov," opozarja Anderlič.

OZP zavrnil pobudo SNS za zakonodajni referendum

Odbor Državnega zbora za zunanjo politiko je na današnji nujni seji zavrnil pobudo PS SNS za razpis zakonodajnega referenduma o vstopu Hrvaške v zvezo Nato. Pobudo so podprli trije poslanci, proti jih je bilo deset.

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je dejal, da so pobudo za razpis referenduma vložili zato, ker so prepričani, da Hrvaška s svojimi dokumenti, ki jih je predložila v pristopnih pogajanjih z Natom, prejudicira mejo s Slovenijo. Slovenska politika je po njegovem mnenju naredila "kapitalno napako", ko je na lanskem vrhu zveze Nato v Bukarešti podprla vstop Hrvaške. Po besedah Jelinčiča bi morala reči ne, dokler državi ne rešita spora glede meje.

Zunanji minister Samuel Žbogar je poudaril, da je bila ratifikacija protokola o vstopu Hrvaške v Nato minuli teden v DZ sprejeta z veliko večino, s čimer je bila izražena jasna politična volja za vstop Hrvaške v Nato. Ponovil je, da vlada meni, da vstop Hrvaške v zavezništvo ne daje podlage za uveljavljanje prejudicev s strani Zagreba.

OZP s Pahorjem za zaprtimi vrati o sklepu za zaščito slovenskih interesov

Predsednik odbora DZ Ivo Vajgl za zunanjo politiko je po seji, na kateri so za zaprtimi vrati razpravljali o sklepu za zaščito slovenskih interesov, s katerim bi lahko preprečili zbiranje podpisov za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato, dejal, da so prišli do zaključka, ki lahko prispeva k uspešnejšemu reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško.

Vajgl je po seji, ki se jo je udeležil tudi premier Borut Pahor, napovedal, da se bo znova sestal z direktorjem Zavoda 25. junij Marjanom Podobnikom in predstavniki Stranke slovenskega naroda. Od njih pričakuje odziv, ki bi moral biti obvezujoč, sicer je bil po njegovih besedah bil vložen trud zaman.

"Vendarle mislim, da je bil posvet s predsednikom vlade dovolj tehten in tudi pomemben, da smo prišli do zaključka, ki lahko prispeva k uspešnejšemu pogajalskemu pristopu za reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško," je poudaril v izjavi za medije.

Kot je dejal, bodo v sklepu, o katerem bodo danes poslanci razpravljali na izredni seji, tiste točke, za katere "smo enotno menili, da jih je dobro omeniti in jih v ničemer ni mogoče razumeti kot slabo sporočilo tudi na hrvaški strani".

Zunanji minister Samuel Žbogar pa je dejal, da sklep rešuje zadrego, v kateri bi se znašla Slovenija, če ne bi zaključila postopka ratifikacije hrvaškega pristopa v Nato. Če bo dogovor veljal in bo prišlo do umika podpisov za razpis referenduma, smo lahko zadovoljni, je dodal.

Če bo Slovenija zamudila rok za ratifikacijo, to po Žbogarjevem mnenju pomeni konec postopka mediacije, ki se še niti začel ni. V tem primeru na hrvaški strani ne bi bilo nikakršne pripravljenosti na pogovore za reševanja vprašanja meje, splahnelo pa bi tudi razumevanje Evropske unije, da je treba to vprašanje rešiti do konca leta, je opozoril in dodal, da bi se slovenska pogajalska izhodišča zelo poslabšala.

Sklep, ki ga bo danes sprejemal DZ, po Žbogarjevem mnenju ne prejuducira slovensko-hrvaške meje, temveč je izhodišče, kot Slovenija vidi stanje na 25. junij 1991 na kopnem in na morju. To po njegovem tudi ne zmanjšuje manevrskega prostora Slovenije v pogajanjih s Hrvaško.

Žbogar je tudi potrdil, da se je minuli petek sestal s hrvaškim kolegom Gordanom Jandrokovićem, s katerim sta govorila o predlogu Evropske komisije za mediacijo med Slovenijo in Hrvaško. Kot je dejal, sta obe strani predstavili svoje poglede glede mediacije, ministra pa sta se dogovorila, da se bosta v kratkem spet srečala.

Pobuda SNS je bila že pred sejo obsojena na neuspeh

Seja DZ je bila sprva napovedana za četrtek, a jo je kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja preložil na dan prej, da ne bi po nepotrebnem zapravljali časa in bi v primeru, da bi pobudniki zbirali 40.000 podpisov za razpis referenduma, vendarle ujeli datum, ki bi Hrvaški teoretično še omogočil, da na vrhu Nata 3. in 4. aprila sodeluje kot polnopravna članica. DZ je sprva razpravljal o referendumski pobudi poslanske skupine SNS, ki pa bi morala zbrati podporo najmanj 46 poslancev. Ker je za ratifikacijo hrvaškega vstopa v Nato 9. februarja glasovalo 75 od 90 poslancev, je bilo že pred sejo malo verjetno, da bi pobuda dobila zadostno podporo.

Na drugi strani pa je glavna pozornost usmerjena na sprejemanje sklepa, ki ga je že ob sprejemanju ratifikacije vstopa Hrvaške v Nato predlagala SLS, s katerim bi zaščitili slovenske interese pred hrvaškim prejudiciranjem meje. Odbor DZ za zunanjo politiko je v ponedeljek sprejel sklep, da je Hrvaška z več enostranskimi dejanji spreminjala ozemeljski status quo, vendar pa, ker podrobneje ne določa, kaj je Slovenija nadzirala na dan osamosvojitve, sta Zavod 25. junij in zunajparlamentarna Stranka slovenskega naroda (SSN) vložila pobudo za razpis referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s preko 5000 podpisi.

Direktor zavoda Marjan Podobnik je ob vložitvi pobude napovedal, da če bo DZ vendarle sprejel tudi dodatek, kaj je Slovenija nadzirala na dan 25. junij 1991, bodo referendumske aktivnosti ustavili. Tako ne bi bil ogrožen ciljni datum 23. marec, do katerega so se članice Nata dogovorile, da bodo v Washington deponirale listine o ratifikaciji protokolov o pristopu Hrvaške in Albanije k Severnoatlantski pogodbi. Ta datum bi bil namreč ogrožen že, četudi na koncu ne bi prišlo do referenduma, saj je za zbiranje 40.000 podpisov predviden najmanj 35-dnevni rok.

Vladna koalicija je v torek sicer izrazila pripravljenost na kompromis in predlagala dopolnitev k ponedeljkovemu sklepu OZP, s katerim bi zadostili zahtevam predlagateljev in preprečili referendum. Pogajanja o tem naj bi potekala vse do seje DZ oziroma vsaj do seje OZP, ki se danes dopoldne vnovič sestaja, že drugič v treh dneh. Na vseh straneh pa so bili v torek optimistični, da bo do dogovora morda vendarle prišlo.

Reakcije hrvaškega tiska o možnem referendumu v Sloveniji

Hrvaška se je znašla v absurdnem položaju, da bodo lahko o njenem vstopu v Nato odločali slovenski in ne hrvaški volivci, piše današnji Novi list. Globus ocenjuje, da bo v primeru slovenskega referenduma Zagreb okrepil svojo pozicijo v pogajanjih z Evropsko unijo. Novi list opozarja, da je hrvaška vlada zavrnila vse civilnodružbene pobude za razpis referenduma o vstopu Hrvaške v Nato. Javnomnenjske raziskave so namreč kazale, da tudi tretjina volivcev nasprotuje članstvu svoje države v Severnoatlantsko zavezništvo.

Sicer pa reški časnik v ločenem tekstu ocenjuje, da je o ratifikaciji protokola o vstopu Hrvaške v Nato odvisen tako mednarodni ugled Slovenije kot osebni politični ugled premiera Boruta Pahorja, ki je "podžgal ogenj, zdaj pa mora gasiti požar". "Populist Marjan Podobnik in ne slovenski premier odloča o vstopu Hrvaške v Severnoatlantsko zavezništvo," poudarja Novi list. Podobno ocenjuje tudi današnji Vjesnik, ki piše, da Hrvaška po epizodi s slovenskim referendumom lahko pričakuje več razumevanja in podpore v prizadevanjih za odpravo slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU.