»Že celo sezono sem bila brez kakršnega koli uspeha, tole danes je prišlo ob pravem času. Nisem izgubila samozavesti in obrestovalo se je. Tudi na treningih mi je v zadnjem obdobju kazalo dobro. To je bilo tudi v preteklih sezonah že nekajkrat tako, a mi je danes to, kar mi morda prej ni, uspelo prenesti še na tekmo. Tekla sem res dobro, čeprav sem podoben tek pokazala že nekajkrat, a se na nekaterih tekmah prej nisem znašla na strelišču. Danes sem se borila za vsak strel, saj je vsako kazensko minuto težko nadoknaditi. Zame je današnji dan sanjski,« je po nastopu med drugim povedala Teja Gregorin.
Zlato kolajno je osvojila trikratna olimpijska prvakinja 32-letna Nemka Kati Wilhelm (44:03,1/1), Gregorinova je ob enem zgrešenem strelu zaostala za 39,5 sekunde (1 zgrešen strel), tretjeuvrščena Norvežanka Tora Berger pa 46,5 (1) sekunde. Nastopili pa sta še dve slovenski tekmovalki. Andreja Mali je osvojila 63. (+ 7:38,5/5), Lili Drčar pa 101. mesto (+ 15:09,6/7).
Gregorin: Dve leti sem čakala na stopničke, najslajše so na SP
Slovenska biatlonka Teja Gregorin je na SP v korejskem Pjeongčangu osvojila srebrno medaljo na 15-kilometrski posamični tekmi. Po nastopu je priznala, da je stopničke čakala dve sezoni, zdaj pa jih je osvojila na najlepši možen način, prav na svetovnem prvenstvu. Obenem si je z medaljo pritekla tudi pravico nastopa na tekmi s skupinskim startom.
Gregorinova se je v širši svetovni vrh v biatlonu prebila 2006/7, enako uspešna pa je bila sezona 2007/8, kjer se je redno uvrščala med najboljšo deseterico. Na posamičnih in štafetnih tekmah je bila med prvim in desetim mestom uvrščena kar 15-krat. "Seveda si vsak športnik želi stopničke. Realno pa sem si jih želela v zadnjih dveh sezonah, ko sem začela dosegati višje uvrstitve. Doslej mi to ni uspelo, zato pa sem imela danes tudi nekaj sreče, saj sem jih prvič osvojila ravno zdaj na svetovnem prvenstvu," je v pogovoru za STA po medalji povedala Gregorinova in tako po številnih slovenskih tekmovalcih, ki so stopničke osvajali v svetovnem pokalu, postala prva Slovenka, ki ji je uspelo priti do medalje na svetovnem prvenstvu.
Nekaj ur po medalji je bila Gregorinova bolj utrujena kot vesela. "Pravi občutki zdaj šele prihajajo. Toliko je obveznosti. Podelitev, novinarji, novinarska konferenca, dopinške kontrole, telefoni ... Današnjega uspeha sploh še nisem dojela. Upam, da se bo malce umirilo in da bomo skupaj lahko malo praznovali, obenem pa, da bom imela ob koncu dneva vendarle nekaj miru in normalno spala ter se pripravila na tekme, ki nas tukaj še čakajo. Doslej pa nisem imela še nobenega časa, da bi pogledala vsaj svoj telefon in videla, kdo mi je čestital."
Zimska sezona je bila za Gregorinovo doslej zelo veliko razočaranje, zato sama pravi, da ji medalja pomeni še več. Poleti se je napovedovalo sanjsko leto in nov napredek. V francoskem Haute Mauriennu je namreč postala svetovna prvakinja v poletnem biatlonu, nato brez bolezni in zdravstvenih poškodb prestala tudi pripravljalno obdobje za zimo. Cilji so bili visoki, prve tekme sezone pa so prinesle rezultatska razočaranja. Decembra je na tekmi svetovnega pokala v Hochfilznu zbolela, zaradi bolezni pa odpovedala nastope na drugi tekmi v Hochfilznu, ki je bil nadomestno prizorišče za slovensko Pokljuko, in v nemškem Oberhofu. "Tale medalja je res najlepši obliž za vse te težave. Pričakovala sem stopničke, nato pa je bila sezona katastrofalna, a vedela sem, da se mora ves vložen trud enkrat pokazati. Nikoli nisem izgubila samozavesti."
Ravno zaradi slabe sezone so bila pričakovanja pred SP visoka, morda tudi zato, ker je Koreja tudi v lanski sezoni Slovencem prinesla veliko uspeha, saj sta tukaj najvišji uvrstitvi v karieri dosegla njena reprezentančna sotekmovalca Dijana Ravnikar in Klemen Bauer. "Sem sem prišla 100-odstotno pripravljena in veliko pričakovala. Nato je bil na vrsti nastop v sprintu, kjer sem zgrešila kar pet od desetih strelov in zgrešila uvrstitev med najboljših 60 in vse pokvarila. Tekla sem dobro, a nisem vedela, kaj sem pri streljanju naredila narobe. Na treningu mi je šlo dobro, tukaj pa je malce vetra vse spremenilo. Puško sem enostavno za dva dni odložila v kot in ta rešitev se je izkazala za pravilno."
Osemindvajsetletna tekmovalka iz Ihana je priznala, da je imela tokrat tudi nekaj sreče s startno številko tri. "Ker nisem poznala izidov tekmic, ni bilo nobene primerjave, obenem pa nobenega pritiska." Težje je bilo pred televizorjem, kjer je spremljala tekmice. "Tam so vedno mešani občutki. Po eni strani si želiš, da tekmice grešijo, po drugi ti je takoj nato žal, saj smo med seboj tudi prijateljice in vem koliko treniramo, a mislim, da imamo glede tega vse enake težave. Pred televizijo nato nisem mogla verjeti, kako grešijo ena za drugo in nekajkrat sem bila tudi sama zelo presenečena," je ob največjem uspehu v karieri še povedala Gregorinova.
Kot običajno, pa so športni uspehi slovenskih tekmovalcev že po tradiciji povezani tudi s stavami. Gregorinova sicer ni izdala natančnih imen, a: "Najbolj sem vesela, ker bodo nekateri ljudje okrog mene končno nehali kaditi."
