Ratifikacija protokola za vstop Hrvaške v zvezo Nato je seveda notranji politični proces, v katerega se zavezništvo ne more in ne želi vpletati, je izrecno poudaril Appathurai v odzivu na ponedeljkovo pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, o kateri bo DZ odločal v sredo.

Toda Nato želi, da bi vseh 26 članic, tudi Slovenija, pravočasno opravilo svoje postopke, da bosta lahko Hrvaška in Albanija v začetku aprila na jubilejnem vrhu ob 60. obletnici zveze Nato v Strasbourgu in Kehlu zasedli svoje mesto za skupno mizo kot polnopravni članici zavezništva, je poudaril tiskovni predstavnik.

Ratifikacije v drugih državah članicah potekajo po načrtih in upamo, da Slovenija ne bo edina, ki bo na koncu ostala ob strani, je poudaril Appathurai. Za zdaj postopkov ratifikacije niso končale samo še tri države, od tega sta dve že zelo blizu tega, da jih skleneta, ostane torej samo še Slovenija.

Postopki v 26 članicah morajo biti končani dovolj hitro, da bosta lahko svoje postopke pravočasno izpeljali tudi Hrvaška in Albanija. "To ni tako preprosto, kot se zdi," je poudaril Appathurai. Ko svoje postopke sklene 26 držav članic, morata pogodbo prilagoditi in ratificirati še Hrvaška in Albanija. "Veliko korakov je še pred nami," je opozoril.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer in tudi druge zaveznice dogajanje v Sloveniji spremljajo z zaskrbljenostjo, je poudaril Appathurai. "Upajmo, da bodo vpleteni politiki dosegli dogovor, da bo lahko odločitev o sprejemu dveh novih članic, sprejeta v Bukarešti, pravočasno uresničena," je dodal.

Na vprašanje, kaj bo, če Slovenija postopkov ne bo končala pravočasno in bo na jubilejnem vrhu pokvarila zabavo zaveznicam, je tiskovni predstavnik odgovoril, da ne želi odgovarjati na vprašanja, ki se začenjajo s "če", a hkrati poudaril, da se zavedajo, da je dogajanje v Sloveniji "resna časovna bomba" oziroma bitka s časom.

Appathurai torej ni želel ugibati, kaj čaka Slovenijo, če edina ne bo ratificirala protokola o vstopu Hrvaške v Nato. Slovenski premier Borut Pahor in zunanji minister Samuel Žbogar sta po njegovih besedah jasno povedala, da želita, da se proces premakne naprej, in enako želi tudi Nato. "Ne prehitevajmo dogodkov," je še dejal.

Tiskovni predstavnik zavezništva je še povedal, da procesa ratifikacije protokola o vstopu Hrvaške in Albanije, kolikor razume, nista povezana. Morebitne težave s Hrvaško tako teoretično ne bi ogrozile Albanije. "Ne morem zanikati, da nas skrbi. Upamo, da ratifikacije ne bo končalo le 25, ampak 26 članic. Močno upamo," je še enkrat poudaril.

Na vprašanje, ali je generalni sekretar Nata v stiku s slovenskimi oblastmi, je Appathurai odgovoril, da generalni sekretar je in bo neposredno spremljal dogajanje v Sloveniji.

Zavod 25. junij in Stranka slovenskega naroda (SSN) sta v ponedeljek v DZ vložila pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato, podprto s 5363 podpisi.

Pobudniki bodo imeli po odločitvi v DZ, ali je pobuda ustrezna, ki bo sprejeta v sredo, najmanj 35 dni časa, da zberejo 40.000 podpisov za sklic referenduma o tem vprašanju.

Če se bo zbiranje podpisov res začelo, bo to ogrozilo ciljni datum, 23. marec, do katerega naj bi članice Nata v Washington deponirale ratifikacijske listine o vstopu Albanije in Hrvaške v Nato, da bi ti državi lahko na vrhu zavezništva 3. in 4. aprila sodelovali kot polnopravni članici.