To pobudo so vložili, čeprav je zunanjepolitični odbor državnega zbora pred tem sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov, ki ne omenja konkretnih mejnih sporov, kot to zahteva Marjan Podobnik. Zakon določa, da rok za zbiranje podpisov traja 35 dni, kar pomeni, da Slovenija še ne bo mogla poslati te ratifikacije v Washington do 23. marca, ki je določen kot zadnji dan deponiranja potrjenih pristopnih protokolov. Tako članstvo Hrvaške že na spomladanskem vrhu Nata, ki se začne 3. aprila, visi v zraku.
Zunanjepolitični odbor državnega zbora je včeraj sprejel sklep o zaščiti slovenskih interesov ob pristopanju Hrvaške k Natu, vendar v bistveno drugačnem besedilu, kot so ga predlagali poslanci ljudske stranke. Od njihovega začetnega predloga namreč po vloženih predlaganih spremembah ni ostalo nič. Še naslov sklepa (o nepriznavanju Hrvaških predpisov, ki kršijo ozemeljsko celovitost Slovenije) ne.
Razočarani nad tako vsebino so predstavniki Zavoda 25. junij in Stranke slovenskega naroda popoldne tik pred iztekom roka v državnem zboru vložili pobudo za zbiranje podpisov za razpis referenduma, na katerem bi volilke in volilci odločali, ali naj v parlamentu z več kot dvetretjinsko večino že potrjen protokol o vstopu hrvaške v Nato velja ali ne. Pobudo naj bi podpisalo 5363 državljanov.
Podpora bolj prefinjenemu sklepu
Ljudska stranka je že pred ratifikacijo hrvaškega pristopnega protokola predlagala, da se odločanje preloži, dokler zbor ne bi sprejel posebne izjave. V njej naj bi zapisali, da Slovenija ne priznava hrvaških predpisov, s katerimi se krši teritorialna celovitost slovenske države in spreminja stanje na kopnem in morju na dan 25. junija 1991. Na ta dan je Slovenija imela neomejen dostop na odprto morje, med drugim je nadzirala celoten Piranski zaliv, zaselke na levem bregu Dragonje in ozemlje na levem bregu Mure pri Hotizi. Delovanja hrvaške kopenske vojske in vojne mornarice na teh območjih Slovenija ne dovoljuje, je še pisalo v predlaganem sklepu SLS.
Gre za predlog sklepa, ki je povsem enak tistemu, ki ga je zahteval direktor Zavoda 25. junij Marjan Podobnik. Ta je napovedal, da bo drugače vložil pobudo za zbiranje referendumskih podpisov. Čeprav je vodja poslancev SLS Jakob Presečnik zatrjeval, da SLS nima nič z zavodom Marjana Podobnika in da pri zbiranju podpisov ni sodelovala, je dosegel, da je o predlaganem sklepu včeraj razpravljal odbor za zunanjo politiko. Če izvzamemo mnenje Mira Petka (SDS), da bi morali v Piranskem zalivu in na spornih ozemljih prepovedati tudi delovanje hrvaškega letalstva in policije, je bilo iz razprav očitno, da predloga SLS nihče ne podpira. Večina se je ogrevala za različico sklepa, ki jo je predlagal predsednik odbora Ivo Vajgl, v kateri pa ni bilo omenjenih spornih delov meje, niti omenjanja hrvaške vojske. Da je bil Vajglov predlog bolj prefinjen in diplomatski, je ocenil celo poslanec SNS Miran Györek.
Sklicevanje na brionsko izjavo
Vajglov sklep so v razpravi izrecno podprli socialdemokrati, poslanci Zares in LDS. Ne samo zato, da bi se izognili referendumu, ki bi Sloveniji pri iskanju pravične rešitve spornih obmejnih vprašanj samo škodil, ampak tudi zato, ker so prepričani, da je izjava o mejnih vprašanjih ob ratifikaciji pristopa Hrvaške v Nato potrebna. Pri tem so v SD predlagali drugačen naslov sklepa. Razprava je prelomno točko dosegla, ko se je oglasil prvak SDS Janez Janša. Po njegovem mnenju gre pri Presečnikovem predlogu za znane stvari in ne bi nič izgubili, če jih omenijo. Toda teh obmejnih sporov je vsaj 14, je nadaljeval Janša in predlagal, da se popravi nerodno zapisan stavek o neoviranem dostopu do odprtega morja, kajti gre za pravico do stika med teritorialnimi in mednarodnimi vodami. Posebej pa se je zavzel za to, da se v ta sklep zapiše podpisana brionska izjava obeh držav, da bosta spoštovali stanje 25. junija 1991, dokler se nerešena vprašanja ne uredijo. Po polurnem odmoru, da so se v poslanskih skupinah dodatno posvetovali, so soglasno izglasovali sklep, v katerem so datum 25. junij zapisali kar dvakrat. Prvič, ko se ugotavlja, da meja kljub vztrajnim naporom Slovenije ni dokončno določena, in drugič, ko je zapisano, da Slovenija zavrača poskuse spreminjanja meja, ki so veljale na dan osamosvojitve. V sklepu se Hrvaški še očita, da "je storila številna enostranska dejanja, s katerimi spreminja ta status quo in tako poskuša prejudicirati rešitev mejnih vprašanj".
