Člani odbora so obravnavali zahtevo Sindikata državnih organov Slovenije za oceno ustavnosti 2. odstavka 25. člena, 4. odstavka 49. člena in 2. odstavka 52. člena zakona o sistemu plač v javnem sektorju in 35. člena kolektivne pogodbe za javni sektor. Po besedah sekretarja republiškega odbora sindikata Draga Ščernjaviča je sporno, da je določitev višina dodatka za delovno dobo prenesena z zakona na kolektivno pogodbo.
Rešitev po mnenju sindikata pomeni poseg v že pridobljene pravice, znižanje dodatka za delovno dobo pa je diskriminatorno. Zaposleni so nezadovoljni, je dejal Ščernjavič in dodal, da simulacije vlade pred sklenitvijo kolektivne pogodbe niso pokazale, kaj to dejansko pomeni. Poleg tega pa je neustavna tudi določba zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki tudi za Slovensko vojsko višino dodatka določa s kolektivno pogodbo in s tem posega v določbe zakona o obrambi. Po Ščernjavičevih besedah je kršeno načelo hierarhije.
Tako ZPS kot tudi vlada se v svojem mnenju sklicujeta na odločbo ustavnega sodišča, v kateri ugotavlja, da dodatki niso ustavnopravna kategorija. To po njihovem mnenju pomeni, da znižanje dodatka ali celo ukinitev ni ustavno sporna. Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Branko Lobnikar pa je med drugim poudaril, da je sindikat sodeloval v pogajanjih za sklenitev kolektivne pogodbe, ki jo je tudi podpisal, in tudi pri usklajevanju zakona.
Odbor je mnenje ZPS, da zatrjevane kršitve ustave niso podane, podprl z 10 glasovi za in tremi proti. Poslanci pa so v razpravah ocenili, da je prav, da o tem presodi ustavno sodišče.
