Türk, ki je bil prvič na Prešernovem grobu že pri petih letih, je ob današnji priložnosti poudaril, da je 8. februar verjetno najbolj občuten praznik v Sloveniji, saj nas je prav France Prešeren konstituiral kot kulturni narod in nas postavil ob bok najbolj kulturno razvitim narodom Evrope. "To vsi vemo, o tem smo se vsi nekaj naučili že v najzgodnejši mladosti in ta praznik doživljamo zelo osebno," je pojasnil predsednik.

Današnji praznik je predsednik izkoristil tudi za to, da je Slovencem sporočil, da moramo v evropskem povezovanju biti med tistimi, ki vidijo v Evropi skupnost, ki se krepi s svojo raznolikostjo in raznovrstnostjo. "Nobeno umetno birokratsko poenotenje ne more doseči moči Evrope," je poudaril in dodal, da je moč Evrope prav v tem, da zna spoštovati različnost in to je potrebno gojiti tudi naprej.

Ministrica Širčeva pa je ob današnjem prazniku zaželela, da bi kulturno ustvarjanje še naprej ostalo odprto in močno, "ker nam to pomaga, da je svet lepši, odprt in da smo mi z njim spravljeni". Sama kulturni praznik razume "kot poklon in kot dodaten izgovor, da se bolj ustavimo ob tistih, ki jih mogoče prek leta po nemarnem spregledamo". Zato je zadovoljna, da Kranj s sklopom prireditev zaznamuje Prešernov dan, katerega kontinuiteta praznovanja sega že v petdeseta leta minulega stoletja.

Slovenija je za svoj kulturni praznik izbrala dan Prešernove smrti. Prešeren, ki je bolehal za cirozo jeter, je umrl v Kranju 8. februarja 1849. Pokopali so ga dva dni pozneje na staro kranjsko pokopališče, današnji Prešernov gaj. Prvotno je bil pesnikov grob desno od vhoda ob zidu, leta 1852 pa so ga prekopali in mu na pobudo Janeza Bleiweisa postavili nagrobnik, ki velja za enega najlepših prostostoječih nagrobnih spomenikov srede 19. stoletja na Slovenskem. V sredini gaja stoji tudi bronasti doprsni kip poeta, ki ga je leta 1969 napravil akademski kipar Lojze Dolinar.

Po tem ko sta Türk in Širčeva položila venec na Prešernov grob, sta se sprehodila tudi po starem mestnem jedru Kranja, ki se je danes vrnil v čas, ko je v njem svoja zadnja leta preživel France Prešeren. 19. stoletje je pričaral kulturni program z nastopom pevskih zborov, godcev, folklornih skupin, predstavitvijo oblačil iz 19. stoletja, festivalom lajnarjev in vožnjo s kočijami. Za tradicionalni tržni duh je v sejemskem mestu poskrbelo 50 prodajalcev in izdelovalcev domače in umetnostne obrti.

Dogajanje so popestrili igranimi prizori pred Prešernovo hišo in na Glavnem trgu, kjer je bil tudi osrednji oder z recitacijami, ki so še vedno temelj sedaj že tradicionalni prireditve. Obiskovalci pa so se lahko preizkusili v starodavni igri Brin in pomagali pri tisku cenzurirane Zdravljice na Blaznikovi tiskarni.

Direktorica Zavoda za turizem Kranj Natalija Polenec je bila z obiskom kljub slabemu vremenu zadovoljna. Uspeli so izpeljati tudi skoraj ves zastavljeni program, le program s kostumi je bil nekoliko okrnjen, ker so nekateri preveč dragoceni, da bi jih izpostavljali dežju.

Danes je svoja vrata odprla tudi Prešernova hiša, v kateri je pesnik živel od leta 1846 do svoje smrti. V njej so sedaj na ogled stalna razstava Dr. France Prešeren - življenje in delo, Janez Puhar - izumitelj fotografije na steklo ter dokumentarna razstava Prešernovi nagrajenci 2008. Gorenjski muzej je za vse zainteresirane danes zagotovil javno vodstvo tudi po drugih stalnih in priložnostnih razstavah. Tako so v Mestni hiši na ogled stalna etnološka razstava Ljudska umetnost na Gorenjskem, arheološka razstava Železna nit, razstava del Lojzeta Dolinarja in likovna razstava Alenke Šušteršič.

Ob slovenskem kulturnem dnevu številne prireditve

Po državi že ves teden odmeva kultura, še zlasti pa bo danes, na sam kulturni praznik. Ob slovesnem dnevu vsem uporabnikom Dnevnik.si čestitamo tudi mi in vam ponujamo nekaj prireditev, s katerimi lahko praznujete Prešernov dan.

V Ljubljani bodo dramski igralci točno opoldne pred spomenikom na Tromostovju recitirali pesmi Franceta Prešerna, ves dan se bodo pesnikove smrti spominjali v njegovi rodni Vrbi, v Prešernovem mestu Kranj pa bo tudi letos tradicionalni Prešernov smenj.

Vsakoletni recital Prešernove poezije pred Prešernovim spomenikom v središču Ljubljane na samo obletnico pesnikove smrti, od katere letos mineva 160 let, pripravlja Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Na njem običajno okrog 20 dramskih umetnikov iz vseh gledališč interpretira Prešernove pesmi po lastnem izboru.

Uro pred tem bodo v knjigarni Konzorcij na prireditvi z naslovom Igram, režiram, prevajam, restavriram, raziskujem, komponiram... pišem gostili tiste pesnike, romanopisce, noveliste, ki ustvarjajo tudi na drugih umetnostnih področjih.

Še posebej slovesno pa bo ob 13. uri v Vili Podrožnik, kjer bo ministrica za kulturo Majda Širca sprejela in pogostila letošnja Prešernova nagrajenca in prejemnike nagrad Prešernovega sklada. Nagradi za življenjsko delo sta, kot je znano, v soboto zvečer na proslavi v Cankarjevem domu dobila igralka Štefka Drolc in slikar Zmago Jeraj.

Nagrade Prešernovega sklada pa so prejeli sopranistka Sabina Cvilak Damjanovič, skladatelj Nenad Firšt, igralec Marko Mandić, kipar Tobias Putrih, pisatelj Goran Vojnović in režiser Miran Zupanič.