Večino argumentov je premier Sanader že večkrat ponovil, med ostalimi, da so propadli vsi poskusi neposrednih pogajanj med Zagrebom in Ljubljano ter da sta se obe vladi na srečanju na Bledu 26. avgusta 2007 strinjali, da je obmejni spor treba predstaviti na Meddržavnem sodišču v Haagu.

"Nenazadnje je urejanje obmejnega vprašanja na omenjenem sodišču je zapisano v 13. odstavku pogajalskega okvirja za pristopna pogajanja," piše Jutarnji list. Dodaja, da Hrvaška pozdravlja vse napore evropskih institucij, katerih cilj je deblokirati pristopna pogajanja in prispevati k ureditvi obmejnega vprašanja.

Zagrebški časnik navaja tudi deset razlogov za ločitev hrvaških pogajanj z EU od obmejnega vprašanja Hrvaške in Slovenije.

"Poskus Slovenije, da uporabi pristopna pogajanja za urejanje obmejnega vprašanja, spodkopava temeljna načela EU - vladavino prava, solidarnost in strpnost," je eden izmed argumentov, ki ga navaja časnik. Dodaja, da je slovenska blokada brez primere v pristopnih pogajanjih, ker so številne države vstopile v EU, ne da bi uredile obmejna vprašanja z državami članicami.

"Slovenska blokada, ki so jo utemeljili zgolj na odprtem bilateralnem vprašanju, pošilja vznemirljivo sporočilo: reforme in sprejemanje kriterijev niso odločilni niti dovolj za pridružitev EU," nadaljuje časnik.

"Urejanje hrvaško-slovenskega spora pred mednarodnim sodiščem bi blagodejno delovalo na politično stabilizacijo celotnega jugovzhoda Evrope," pa piše današnji Vjesnik. "Če bi Hrvaška popustila in pristala na to, da njeno mejo namesto ustreznega mednarodnega sodišča določa kakšna politična skupina, bi odprla Pandorino skrinjico podobnih zahtev iz drugih sosednjih držav."

Vjesnik opozarja na morebitne teritorialne zahteve Italije in Črne gore v Jadranu ter Srbije na Donavi. Omenjenemu primeru bi lahko sledile tudi druge države po svetu, ki bi z izsiljevanjem in politično arbitražo želele nadomestiti pomanjkanje svojih pravnih argumentov, ko gre za lastne teritorialne ambicije. Politične odločitve o meji, kar bi morali vedeti tudi v Bruslju, izzovejo politično nestabilnost, ki se v končnici lahko prelevi v nove spopade, ocenjuje Vjesnik.

Nasprotno bi urejanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu predstavljalo dodatno spodbudo državam, da svoje obmejne spore rešujejo na civiliziran način, kar bi okrepilo tudi zaupanje v pravne institucije Združenih narodov, sklene edini hrvaški dnevnik v državni lasti.