Trenutne rešitve so precej drugačne od predloga zlatega olimpijca Primoža Kozmusa, ki je glavni akter, da so se zadeve končno začele premikati. Lukšič je v uvodu poudaril, da si želi, da bi športniki uspeli uskladiti šport in študij že v času aktivne športne kariere, za tiste, ki pa temu ne bodo kos, pa v skladu s predlogi OKS kot možno rešitev pripravljajo prehodno obdobje treh do petih let, ko naj bi vrhunski športniki prejemali posebne štipendije in v vmesnem času dokončali študij. Jasno je, da se vsi športniki ne bodo odločili za študij in slednjim naj bi država pomagala, da bi brezplačno prišli do izobrazbe, s katero bi v svojem športu ostali kot strokovni delavci oziroma trenerji. "Če bo treba, bomo šli tudi v spremembo zakona, a upam, da nam bo to uspelo doseči tudi z ustreznimi pravilniki," je še napovedal Lukšič.
Novi minister je prvi od ministrov za šport, ki je ugriznil v "kislo jabolko" in se odločil za urejanje statusa vrhunskih športnikov. Vsi predlogi so zaenkrat zato še v povojih. Manjkajo natančne analize, simulacije stroškov, opredelitev kriterijev, ki bi določali športnike s tovrstnimi pravicami, način financiranja. "Jasno je, da bo sredstva morala zagotoviti država. Ali bo za sklad skrbela fundacija ali kdo drug, je preuranjeno napovedovati. Eden glavnih problemov je tudi kriterij. Ali je to olimpijska medalja, ali so to tudi medalje na evropskih in svetovnih prvenstvih, ali so to tudi medalje v neolimpijskih športih in podobno, bo treba še opredeliti, a nekje bo treba potegniti črto," je dejal Lukšič in na dodatno vprašanje pristavil, da bi bile nove rešitve lahko ustrezno pripravljene do konca letošnjega leta: "Ali pa najkasneje v začetku prihodnjega."
