Po besedah Melanškove se je precej izboljšalo vedenje, da ta motnja obstaja, saj ni več vnaprejšnjega zanikanja, češ da gre pri otroku samo za neprimerno vedenje in slabo vzgojo. Izboljšala se je tudi diagnostika te motnje, torej prepoznavanje, da imajo otroci avtizem. Tako so jih pred štirimi leti v Sloveniji diagnosticirali le okoli devet na leto, lani pa že 120.
Ni storitev, naravnanih za ljudi z avtizmom
Med večjimi pomanjkljivostmi družbene skrbi za te posameznike v društvu poudarjajo, da še vedno ni storitev, ki bi bile naravnane izrecno za potrebe posameznikov z avtizmom. "Avtizem mora postati posebna kategorija, pod katero bi se otroci usmerjali v šolanje, saj je ta podlaga za to, kakšne storitve bodo dobili kasneje. Danes se lahko usmerjajo le glede na to, ali so dolgotrajno bolni, ali imajo motnje govora, vida in sluha, ali so duševno zaostali. Potrebe otrok z avtizmom pa so drugačne kot na primer potrebe otrok z motnjami govora ali dolgotrajno bolnih otrok," ugotavlja Melanškova.
Kot velik napredek šteje tudi to, da pristojne inštitucije podpirajo programe za ljudi z avtizmom, saj se zavedajo, da jih potrebujejo. Vrsto programov so razvili tudi v društvu Center za avtizem. S projekti želijo usposobiti starše otrok z motnjami avtističnega spektra, da bodo lahko postali mentorji svojim otrokom, usposobiti učitelje in druge, ki delajo s temi otroki, s projektom Center kulture za avtizem pa želijo osebam z avtizmom pomagati razviti njihove umetniške potenciale. Letos bodo vzpostavili svetovalni center za motnje avtističnega spektra, v katerem bodo posameznikom z avtizmom in njihovim družinam zagotovili še specializirane storitve, ki v Sloveniji še niso razvite. Sodelovanje v teh projektih je omogočilo, da bodo lahko zaposlili dodatne strokovnjake; tako se bo trem redno zaposlenim pridružilo še pet strokovnjakov z različnih področij, pet pa jih z društvom sodeluje pogodbeno.
V društvu že zdaj nudijo vrsto storitev, ki so za uporabnike brezplačne. Nudijo svetovanje, posamezniki z avtizmom se lahko vključijo v skupine za razvoj socialnih veščin in komunikacije, senzorno adaptacijo, staršem nudijo učenje komunikacije z otroki, zastavili pa so tudi projekt zaposlovanja posameznikov z avtizmom, saj opažajo, da so ti posamezniki ne glede na to, da morda uspešno končajo srednjo šolo ali tudi fakulteto, "neopremljeni" za samostojno življenje in iskanje zaposlitve.
Nudijo tudi diagnostiko
V društvu nudijo tudi diagnostiko avtizma, tako zdravstveno kot pedagoško. "Postopek pridobivanja diagnoze avtizma je dokaj hiter," je povedala psihologinja Tadeja Damjanac, ki v društvu izvaja diagnostiko. Najprej se izčrpno pogovori s starši, nato vključi tudi otroka in ga opazuje med igro, pri tem je pozorna predvsem na njegovo komunikacijo in socialno interakcijo z drugimi. Pri diagnostiki so ji v pomoč različni testi, ki so enaki, kot jih uporabljajo na Pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer prav tako izvajajo diagnostiko avtizma. Za opravljanje tega dela ima licenco tuje ustanove, kjer se je izobraževala.
Prizadevajo si tudi, da bi v Slovenijo prenesli dobre prakse na področju avtizma. Tukaj bo v pomoč nova sodelavka, delovna terapevtka Erin Grujič, ki se je s potrebami ljudi z avtizmom srečala že v rodni Kanadi. Kot je povedala, je tam proces obravnave oziroma pomoči posameznikom z avtizmom naravnan tako, da je v središču njegova družina; ta je v proces vpeta že od vsega začetka, večino dela pa ekipa različnih strokovnjakov opravi na terenu, torej v situacijah, v katerih deluje otrok z avtizmom, in ne v ambulanti.
Prav sodelovanje staršev v celostni obravnavi otrok z avtizmom je točka, ki bi jo v Sloveniji tudi morali izboljšati, menijo v društvu. Tako bodo na primer jutri predstavniki nekaterih inštitucij predstavili Smernice za oblikovanje zdravstvene, vzgojno-izobraževalne in socialne mreže na področju celostne skrbi za osebe s spektroavtističnimi motnjami, ki jih je pripravila delovna skupina za avtizem pri ministrstvu za zdravje. A so bili starši po besedah Melanškove iz priprave izključeni, saj je bila k sodelovanju povabljena le ona.
