Kot je ob tem v izjavi za javnost po pogovorih poudaril Vlček, v nasprotnem primeru vstop kandidatk za članstvo ne bo mogoč. V luči širitve sta sogovornika spregovorila tudi o zastoju v približevanju Hrvaške k EU zaradi nerešenih vprašanj s Slovenijo, a le, kot je dejal predsednik češke poslanske zbornice, okvirno.

Vlček je ob tem ponovil stališče Češke, da gre za dvostransko vprašanje. Ob tem je menil, da bi ga morali državi rešiti brez pomoči tretje države. Sam v spor ne želi posegati, je pa pripravljen sodelovati kot "moderator". O tem nameravata Gantar in Vlček sicer obširneje spregovoriti ob drevišnji večerji

O ratifikaciji Lizbonske pogodbe bodo razpravljali 3. februarja

Kar zadeva nadaljnjo širitev unije, je Vlček izpostavil tudi pomen Lizbonske pogodbe. Brez njene ratifikacije v vseh državah članicah unije širitev ne bo mogoča. Češka ima pri tem sama "črnega Petra", saj Lizbonske pogodbe še ni ratificirala.

Vlček je pojasnil, da se je proces ratifikacije, katerega zaključek si sam želi čimprej, na Češkem ustavil, ker je zgornji dom češkega parlamenta, senat, pogodbo poslal v presojo ustavnemu sodišču. To je konec lanskega leta presodilo, da pogodba ni v nasprotju s češko ustavo. Razprava o ratifikaciji Lizbonske pogodbe je sedaj uvrščena na dnevni red zasedanja parlamenta, ki se bo začelo 3. februarja.

Češko je gospodarska kriza bolj prizadela zaradi razlik v tečajih

Gantar in Vlček sta se danes posvetila tudi svetovni gospodarski krizi in izmenjala informacije o tem, kako sta se je lotili njuni državi, ter se zavzela za skupno delovanje znotraj unije. Predsednik češke poslanske zbornice je povedal, da je Češka v slabšem položaju kot Slovenija, ker ni članica evrskega območja in so jo zelo prizadele razlike v tečajih.

Češka, ki si je za prioriteto predsedovanja poleg gospodarske krize ter odnosov z ZDA, vzhodnimi sosedami in Zahodnim Balkanom postavila tudi energijo, se je skupaj s celotno Evropo ob začetku leta soočila z ustavitvijo dobave plina zaradi ukrajinsko-ruskega plinskega spora.

Vlček se je danes v tej luči zavzel za organizacijo srečanja o energetski varnosti, na katerem bi poleg vseh 27 članic unije sodelovala tudi Rusija. Ob tem pa je menil, da bi morala EU poiskati tudi druge vire energije.

Poleg plinske krize se je morala Praga ob prevzemu vajeti EU soočiti tudi s krizo na območju Gaze, kjer je Izrael konec decembra lani sprožil silovito vojaško ofenzivo. Na območju sicer od nedelje vlada prekinitev ognja, a se je Vlček danes zavzel za srečanje predsednikov parlamentov vseh članic unije, na katerem bi se zavzeli za dolgoročno premirje. Idejo je Vlček tudi že posredoval predsedniku Evropskega parlamenta Hansu-Gertu Pötteringu.