Članice EU so pogodbo podpisale decembra 2007 v Lizboni, nato se je začel postopek ratifikacije. Preden dokument stopi v veljavo, ga morajo namreč potrditi vse članice povezave.

Zaradi slabih izkušenj z ustavno pogodbo, ki so jo na referendumih leta 2005 zavrnili Francozi in Nizozemci, so se vse članice razen Irske odločile, da bodo pogodbo potrjevale v parlamentih. Irsko pa k izvedbi referenduma zavezuje nacionalna zakonodaja.

Slovenija je s hitro ratifikacijo želela dati dober zgled

Postopki ratifikacije so v parlamentih članic EU stekli kmalu po podpisu Lizbonske pogodbe. Prvi je dokument še pred koncem leta 2007 potrdil madžarski parlament, kot drugi pa je to storil slovenski državni zbor. Slovenija, ki je v prvi polovici leta 2008 predsedovala uniji, je namreč želela s hitro ratifikacijo dati dober zgled članicam.

Do konca decembra so Lizbonsko pogodbo potrdili parlamenti vseh preostalih članic EU razen češkega. Na Češkem se je zapletlo, ker je moralo na zahtevo zgornjega doma parlamenta o tem, ali je Lizbonska pogodba skladna z ustavo, presojati ustavno sodišče. To je novembra ugotovilo, da zadržkov ni, češki parlament pa naj bi pogodbo potrdil v času češkega predsedovanja EU.

Poljska dokumenta ne bo podpisala, dokler postopka ne konča Irska

Postopek ratifikacije še ni povsem zaključen tudi na Poljskem, kjer čakajo na podpis predsednika države Lecha Kaczynskega. Ta je napovedal, da dokumenta ne bo podpisal, dokler postopka ratifikacije ne bo zaključila Irska.

Irci so o Lizbonski pogodbi na referendumu glasovali 12. junija, večina pa jih je ratifikacijo dokumenta zavrnila. Irce je najbolj skrbelo, da bodo določila Lizbonske pogodbe ogrozila njihovo nevtralnost ter da bo unija zahtevala spremembo njihove zakonodaje glede splava, motilo pa jih je tudi, da v prihodnje vse članice ne bi več imele svojih predstavnikov v Evropski komisiji.

Takoj po irskem "ne" je bilo jasno, da bo cilj, uveljavitev Lizbonske pogodbe dovolj zgodaj, da bi skladno z njo potekale volitve v Evropski parlament junija 2009, skoraj nemogoče doseči. Evropski voditelji so na srečanju teden dni po irskem referendumu Dublin pozvali, naj analizira vzroke za izid glasovanja ter predlaga, kako naprej. Irska stran pa je svarila pred prevelikimi pritiski, saj bi to med Irci lahko še povečalo nezadovoljstvo.

Zavrnitev Lizbonske pogodbe ni bila prva zavrnitev kakšne evropske pogodbe na Irskem. Irci, ki so sodeč po javnomnenjskih raziskavah uniji sicer naklonjeni, so namreč v prvo zavrnili tudi sedaj veljavno Pogodbo iz Nice, ki je omogočila širitev EU na 27 držav. V drugem poskusu so nato pogodbo potrdili.

Irska si bo prizadevala za ratifikacijo pogodbe do novembra 2009

Na zadnjem vrhu pod francoskim predsedstvom EU 12. decembra se je Irska zavezala, da si bo prizadevala za ratifikacijo pogodbe do izteka mandata sedanje Evropske komisije novembra 2009, v zameno pa je dobila obljubo, da bo Evropska komisija tudi v prihodnje sestavljena tako, da bo v njej po en član iz vsake države.

Vrh EU je upošteval tudi druge pomisleke Irske, ki jih je predstavil irski premier Brian Cowen: o davčni politiki, družini, socialnih in etičnih vprašanjih ter o skupni obrambni in varnostni politiki glede tradicionalne vojaške nevtralnosti Irske. Voditelji so se strinjali, da bodo ti pomisleki odpravljeni s potrebnimi pravnimi jamstvi.

O pravno zavezujočih jamstvih za Irsko naj bi se članice EU dogovorile v sklopu medvladnega sporazuma po vzoru reševanja težav Danske v primeru Maastrichtske pogodbe. Sporazum naj bi bil priložen k Lizbonski pogodbi in ne bi terjal ponovne ratifikacije v vseh članicah, nato pa naj bi ob uveljavitvi naslednje nove pogodbe - najbolj verjetno je, da bo to pristopna pogodba s Hrvaško - postal protokol te pogodbe.

Lizbonska pogodba najverjetneje ne bo začela veljati pred junijskimi volitvami v Evropski parlament

Skoraj gotovo je, da Lizbonska pogodba ne bo začela veljati pred junijskimi volitvami v Evropski parlament, vendar pa naj bi se v skladu s prehodnimi ukrepi glede sestave parlamenta število poslancev do konca naslednjega parlamentarnega mandata vseeno povečalo s 736 na 754, kot predvideva Lizbonska pogodba. Sprememba naj bi začela veljati leta 2010, so decembra sklenili evropski voditelji.

Vrh EU je opredelil tudi prehodne ukrepe glede sestave Evropskega sveta, v okviru katerega se srečujejo voditelji držav in vlad članic EU, in Sveta za zunanje zadeve, ki se strukturno z Lizbonsko pogodbo bistveno spremenita. Če bo pogodba začela veljati, ko se bo že začelo šestmesečno predsedovanje katere od članic, bo zaradi upoštevanja pripravljalnega dela in zagotovitve kontinuitete dela, veljalo, da bo članica do konca polletja predsedovala vsem preostalim sestankom sveta in Evropskega sveta ter srečanjem s tretjimi državami.

Ali bo EU po vseh zapletih še letos dobila novo pogodbo, s katero se bo laže soočala z aktualnimi izzivi, je torej odvisno predvsem od Ircev. Zadnje javnomnenjske raziskave pa sicer kažejo, da se je delež zagovornikov Lizbonske pogodbe na Irskem nekoliko povečal.