Med ukrepi našteva zmanjšanje stroškov v javnem sektorju in pospešitev nacionalnih infrastrukturnih projektov, ki jih je potrdila prejšnja vlada. Vsebinski del Partnerstva 2+10 povzema tudi pet strategij za doseganje večje blaginje in kakovosti življenja v državi. Začenja z večjo konkurenčnostjo gospodarstva, učinkovitim ustvarjanjem znanja, nadaljuje z učinkovito in cenejšo državo, modernimi socialnimi ukrepi ter trajnostnim razvojem.

Sestavni del predloga za partnerstvo so pravila o vplivu in odgovornosti, po katerih naj bi se vse parlamentarne stranke usklajevale o vsakem predlogu zakona posebej. Tako naj bi vlada tudi opozicijskim strankam poslala vse svoje predloge, še preden bi se začeli uradni postopki sprejemanja. Če bi katera med popisnicami tega sporazuma imela kakšne pripombe na predloge zakonov, bi v tednu dni lahko zahtevala usklajevalni sestanek, ki bi ga predlagatelj zakona moral sklicati v treh dneh. Če na teh sestankih vseh parlamentarnih strank ne bi prišlo do soglasja o ciljih in bistvenih rešitvah v predlaganih zakonih, bi sklicali tako imenovani iz predsednikov vseh parlamentarnih strank sestavljeni partnerski svet in na sestanek povabili tudi predsednika državnega zbora.

Po tem sporazumu bi morali opozicijo obveščati tudi o sejah ekonomsko-socialnega sveta in njihove predstavnike na te seje sveta tudi vabiti. V 6. členu sporazuma še piše, da morajo podpisnice sporazuma o usklajevanjih in sprejetih stališčih obveščati poslanske skupine in se truditi, da bi poslanci v državnem zboru za te glasovali.

V drugih dveh opozicijskih strankah nimajo nič proti temu, da bi sporazum podpisali. V vladajoči koaliciji ponudbo SDS še preučujejo, prvi odzivi pa so različni. V LDS so zelo zadržani, saj so prepričani, da morata tako koalicija kot opozicija opravljati vsaka svojo vlogo. Gregor Golobič (Zares) nima nič proti temu, da se organizira neka oblika sodelovanja z opozicijo in se združijo energije za iskanje najboljših ukrepov za izhod iz krize. Predsednik parlamenta Pavel Gantar, ki predloga tudi še ni natančno preučil, misli, da je pametno imeti tako imenovani nadstrankarski pristop, ko gre za posamezne pomembne teme. Poleg kriznih ukrepov se mu zdi, da so takšna tema podnebne spremembe in z njimi povezane razvojne odločitve.

Ne sme pa takšno partnerstvo zatreti jedra parlamentarne demokracije, to je delitve vlog med opozicijo in koalicijo. V DeSUS pobudo podpirajo, ker se je po besedah njegovega predsednika Karla Erjavca prejšnje partnerstvo za razvoj dobro izkazalo, ko so popravljali davčne zakone. Da za izhod iz krize potrebujemo veliko koalicijo, ki ni strankarske narave, ampak služi strnitvi vrst, meni tudi podpredsednik SD Igor Lukšič. Tudi vodja poslancev SD Bojan Kontič pozdravlja namen opozicije tvorno sodelovati pri sprejemanju protikriznih ukrepov, vendar glede na dosedanje nastope opozicijskih poslancev nekoliko dvomi o iskrenosti. Prej se zdi, da jim gre predvsem za lastno promocijo, ocenjuje Kontič.