Na ministrstvu, ki ga vodi Franc Križanič, pa so nam po dveh dneh tudi uradno potrdili, da so v okviru njihove kvote Isajlovića pred časom predlagali tudi za člana nadzornega sveta Darsa. Po neuradnih informacijah je njegovemu imenovanju nasprotovalo več ministrov, tudi iz vrst SD.

Na vprašanje, na podlagi kakšnih referenc bo minister za finance z Isajlovićem, lastnikom dveh podjetij, ki se ukvarjata s posredništvom, sklenil svetovalno pogodbo, nam v minulih dneh na ministrstvu ni uspelo izvedeti odgovora. Potrdili so nam le, da "je postopek za sklenitev pogodbe v skladu z zakonom o javnih naročilih v teku" in da so Isajlovića za člana nadzornega sveta Darsa predlagali zaradi "gradbenih referenc".

Iz podatkov o dejavnostih podjetij Di Trade in I.S.O., ki jih je ustanovil Isajlović, sicer ni mogoče sklepati, kakšne vrste svetovanje bi lahko njihov lastnik ponujal ministrstvu za finance. Medtem ko je podjetje Di Trade, ki predlani ni imelo prihodkov, uradno registrirano za posredništvo v prometu z nepremičninami, se I.S.O. ukvarja z gradbenim inženiringom. Družba je lani ob več kot 178.000 evrov prihodkov "pridelala" za dobrih 11.000 evrov dobička. Isajlović včeraj ni želel dajati komentarjev, za odgovore na vprašanja o svetovanju pa nas je napotil na ministrstvo za finance.

Več neuradnih virov nam je v minulih dneh potrdilo, da sta Križanič in Isajlović dolgoletna znanca, slednji pa naj bi finančno podprl tudi Križaničevo (uspešno) kampanjo na zadnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je bil v volilni enoti Ljubljana Center izvoljen za poslanca. Po navedbah Demokracije, časnika danes največje opozicijske stranke SDS, se je Isajlović udeležil tudi Križaničevega predvolilnega srečanja na eni izmed turističnih kmetij, kjer naj bi zbrane nagovoril nekdanji predsednik Milan Kučan.

Dragan Isajlović je širši javnosti najbolj znan kot član skupine SDV, ki je leta 1988 zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti aretirala Janeza Janšo in preiskala prostore založniškega podjetja Mikro Ada, kjer so iskali tajni vojaški dokument. Nekdanji lastnik omenjenega podjetja Igor Omerza v svoji še vedno neobjavljeni knjigi o aferi JBTZ prav Isajlovića (poleg Mirana Frumna) navaja za "nekakšnega kolovodjo preiskave". Isajlović je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zaradi članka o enem izmed generalov JLA, ki naj bi vseboval elemente rušenja socialističnega sistema, zaslišal tudi Ervina Hladnika - Milharčiča, tedaj novinarja Mladine.