Prvi mož Gazproma, ki je 1. januarja ustavil dobavo plina Ukrajini, nekaj dni kasneje pa se je prek ukrajinskih plinovodov prenehal pretakati tudi v Evropo namenjen plin, sicer meni, da bi lahko bil oblikovan konzorcij evropskih podjetij, ki bi kupoval tehnološki plin, potreben za tranzit plina prek ukrajinskih plinovodov.

Vprašanje tehnološkega plina, potrebnega za vzdrževanje zadostnega pritiska v plinovodu za tranzit plina, je, kot je znano, osrednje jabolko spora med Rusijo in Ukrajino, ki je privedel do prekinitve dobave ruskega plina Evropi prek Ukrajine. Ukrajina zahteva, da ta plin zagotovi Rusija, ta pa se s tem ne strinja.

"Konzorcij lahko zakupi te količine plina in jih dobavi, nato pa bo Gazprom nadaljeval pogovore z ukrajinskim Naftogazom," je povedal Miller.

Kot je poudaril Miller, je Rusija storila vse za podpis pogodbe glede plina z Ukrajino, a ta ni podpisana in plin se ne dobavlja. Kljub temu, da je nekdo v Ukrajini po njegovih besedah očitno preprečil sklenitev dolgoročne pogodbe med Gazpromom in Naftogazom, bo Gazprom nadaljeval pogajanja z Ukrajino.

Slovenija lahko postane tranzitna država Južnega toka

Miller se je v okviru današnjega obiska v Sloveniji najprej sestal s premierjem Borutom Pahorjem, nato pa še s predsednikom države Türkom. Beseda je poleg o plinskem sporu tekla predvsem o izgradnji plinovoda Južni tok, ki naj bi potekal tudi prek Slovenije.

Slovenija lahko po Millerjevih besedah postane tranzitna država za dobavo plina z Madžarske do Italije. "Naši tuji partnerji, kupci, dajejo vedeti, da moramo predvidene zmogljivosti povečati, prav tako moramo povečati predvidene količine plina," je dejal Miller. O konkretnih številkah ni želel govoriti, saj je to preuranjeno, so pa številke omenjali na današnjih pogovorih.

Beseda je sicer tekla predvsem o potrebnih korakih, ki jih morata storiti obe strani, da se prek pogajanj sklene medvladni sporazum. "Predvsem smo se dogovorili, da bodo naše delovne skupine nadaljevale s svojim delom," je še povedal Miller in pogovore ocenil kot "zelo konstruktivne".

Tudi Türk, ki se je na temo energetskih projektov z Millerjem sestal že drugič, je bil s pogovori, ki so imeli značaj izmenjave mnenj, zadovoljen. "Pregledala sva razmere, ki zadevajo realizacijo ideje plinovoda Južni tok. Slovenija je nedvomno zainteresirana, da se projekt uspešno nadaljuje, bodo pa glede tega še potrebni nadaljnji pogovori," je po srečanju poudaril Türk.

Türk: Odprta vprašanja glede Južnega toka je potrebno razrešiti v najkrajšem času

Predsednik republike meni, da je projekt Južni tok za Slovenijo strateškega pomena, zato je v najkrajšem času potrebno storiti vse, da se razjasnijo odprta vprašanja in sprejmejo ustrezne odločitve, je, kot so sporočili iz predsednikovega kabineta, v pogovorih z Millerjem poudaril Türk.

Slovenija si po Türkovem prepričanju pri razreševanju in presoji teh vprašanj ne sme dovoliti nepotrebnega odlašanja. Z odločitvijo o zagotovitvi poteka trase plinovoda Južni tok preko našega ozemlja od meje z Madžarsko proti Italiji bi postavitev plinskih terminalov v Jadranskem morju blizu slovenske obale postala nesmiselna.

S plinovodom Južni tok bo Slovenija tudi povečala svojo energetsko in siceršnjo varnost, utrdila svoj položaj v Evropi in prispevala k energetski stabilnosti v evropskem prostoru. Drugi idejni projekti na tem področju časovno ne konkurirajo projektu izgradnje plinovoda Južni tok, še meni predsednik republike.