Atentat na Benazir Buto je pretresel svet, v Pakistanu pa so izbruhnili nemiri. Vodenje ljudske stranke je po njeni smrti prevzel Asif Ali Zardari. Kot novoizvoljeni predsednik pa se je moral soočiti z gospodarsko krizo in nasilnimi islamskimi skrajneži obtoženimi napada na ameriške in Nato vojake v Afganistanu. Pakistan se zdaj srečuje še s krizo, ki so jo sprožili teroristični napadi v Mumbaju.
„Benazir Buto je ljudem dala glas ljudem. Predstavljala je upanjem ljudem te države, te regije,“ je dejal premier Yousuf Raza Gilani. Policisti so ocenili, da se je na grobu ubite premierke zbralo od 150.000 do 200.000 Pakistancev.
Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Moon je v petek izrazil željo, da ZN sestavijo komisijo, ki bo raziskala okoliščine smrti Benazir Buto. Pakistanska ljudska stranka in predsednik Zardari sta od ZN zahtevala preiskavo, v okviru katere naj bi preiskovali tudi resničnost obtožb, da za atentatom na Benazir stoji nekdanji predsednik Pervez Mušaraf.
Pred tremi tedni so ZN Benazir Buto podelili nagrado za boj za človekove pravice. Njen sin Bilawak Buto Zardari je na sedežu ZN prisotnim prebral citat iz avtobiografije, ki jo je Benazir napisala pred atentatom. V knjigi je zapisala, da se zaveda, da jo bo vrnitev v državo najbrž stala življenja, vendar, da se je tak korak odločila zato, ker „demokracijo v Pakistanu ne potrebujejo samo Pakistanci, temveč cel svet“.
