Januar

Sporne predsedniške volitve v Keniji so na ulice pognale pripadnike poraženega predsedniškega kandidata Raila Odinge. Potem, ko so njegovi pristaši zažgali cerkev, v katero so se zatekli pripadniki plemena Kikuyus, (pripadnik le-tega je tudi izvoljeni predsednik Mwai Kibaki) in povzročili smrt več kot sto ljudi, je izbruhnilo medetično nasilje. Zahtevalo je 400 žrtev, več kot 250 tisoč ljudi pa je ostalo brez domov in osnovnih življenjskih potrebščin.

Februar


Balkan je poskrbel za novico meseca. Kosovski parlament je potem, ko so pogajanja o njegovem bodočem statusu pod pokroviteljstvom Združenih narodov propadla, sprejel deklaracijo o neodvisnosti, po kateri je Kosovo postalo neodvisna in samostojna država. Že dan kasneje so jo priznale ZDA, Albanija in Turčija, 5. marca pa tudi Slovenija.

Marec


Ko so tibetanski menihi v Lasi skušali izvesti pohod od samostana Drepung na obrobju Lhase do palače Potala ter tako obeležiti obletnico tibetanske vstaje, ki jo je leta 1959 kitajski režim krvavo zadušil, so jih oblasti aretirale. Dejanje je povzročilo nove proteste. Izbruhnilo je nasilje, v katerem je bilo ubitih več deset ljudi, večinoma menihov.

April


16. aprila je ZDA in svet pretresel morilski pohod, ki ga je uprizoril triindvajsetletni Južnokorejec Cho Seung-Hu. Do zob oborožen je vdrl na univerzo Virginia Tech in s streli iz polavtomatskega orožja ubil 32 ljudi, večinoma študentov, potem pa sodil še sebi. Med streljanjem (potem, ko je ubil prva dva človeka), je posnel video, ki ga je skupaj z grožnjami in svojimi fotografijami poslal televiziji NBC.

Maj


Mesec sta zaznamovali naravni katastrofi, ki sta odnesli 145 tisoč človeških življenj, jih na milijone pognali od doma ter povzročili nepredstavljivo materialno škodo. Najprej je 3. maja udaril ciklon Nagris in delto reke Irrawaddy v Mjanmarju spremenil v grobišče. Umrlo je 78 tisoč ljudi. 12. maja je Kitajsko prizadel potres z močjo 7,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Zahteval je 67 tisoč žrtev.

Junij


Odprava s simboličnim imenom Zadnji spust, ki ga je organiziral sevniški župan Kristjan Janc, se je spremenila v tragedijo. V spustu so sodelovali štirje čolni, čez prelivna polja hidroelektrarne Blanca na Savi so zapeljali trije. Dva je prelomilo na pol, četrti pa je srečno priplul do cilja. Umrlo je vseh 13 potnikov v obeh prelomljenih čolnih.

Julij


Svet je zaznamovala aretacija nekdanjega poveljnika Bosanskih Srbov Radovana Karađića, ki ga je haaško sodišče obtožilo najhujših kaznivih dejanj proti človeštvu. V Beogradu so ga ujeli pripadniki srbskih varnostnih služb, na begu pa je bil vse od leta 1996. Karadžić je bil tudi eden od glavnih akterjev pokola 8000 muslimanov v Srebrenici leta 1995.

Avgust


Olimpijske igre v Pekingu so postregle s kopico odličnih slovenskih uvrstitev in prinesle tudi prvo plavalno medaljo. Osvojila jo je Radovljičanka Sara Isakovič, ki se je v disciplini 200 metrov prosto zavihtela na drugo mesto. Bero je zaokrožil Primož Kozmus z zlatom v metu kladiva, bron pa sta osvojila Lucija Polavder v judu in Rajmond Debevec v streljanju.

September


Mesec je bil v znamenju znanosti. V znanstveno-raziskovalnem središču Cern blizu Ženeve so 10. septembra sprožili „eksperiment vseh eksperimentov“: pognali so veliki hadronski pospeševalnik, najbolj zapleteno napravo, kar jih je zgradilo človeštvo, v kateri naj bi poskusili simulirati razmere v vesolju ob velikem poku. Pospeševalnik so že po nekaj dneh zaradi okvare ustavili. Znova naj bi ga pognali spomladi 2009. V Sloveniji je izbruhnila Afera Patria, dobili pa smo tudi novo oblast. Po štirih letih je na parlamentarnih volitvah za las zmagala levica. Vlado je sestavil predsednik zmagovalnih Socialdemokratov Borut Pahor. 

Oktober


Na obisk v Slovenijo je prišla britanska kraljica Elizabeta II. Letalo njenega visočanstva je na letališču Jožeta Pučnika pristalo 21. oktobra, gostitelj, slovenski predsednik Danilo Türk, pa je visoki gostji pripravil sprejem na Brdu. Monarhinja je medije polnila vse do svojega odhoda 23. oktobra, na naslovnike pa je šlo vse: od jedilnika svečane večerja do tega, ali je lipicancu Kanžiku res pogledala v zobe. Naj živijo rumeni dnevniki!

November


Vse od januarja je „divjala“ ameriška predsedniška kampanja. Čeprav je še pred dobrim letom veljalo, da je „mesto oddano“ Hillary Clinton, je usoda „zmešala štrene“. Mladi, šarmantni in karizmatični Barack Obama, ne-belec, demokrat, diplomant Harvarda, ljubitelj košarke, je opravil najprej z njo, potem pa še s protikandidatom, republikancem Johnom McCainom. Osvojil je 338 elektorskih glasov in postal prvi temnopolti predsednik ZDA. Njegovo geslo? Changes!

December


Pozornost slovenske in hrvaške javnosti se je od gospodarske krize, ki zelo resno trka na vrata obeh, obrnila na mejo med državama. Ko je zaradi nje Slovenija blokirala 11 pristopnih poglavij Hrvaške z EU in jih je slednja lahko zaprla le pet, je izbruhnilo. Najprej na Hrvaškem z zahtevo (in, če gre verjeti medijem, tudi izvajanju) po bojkotu slovenskih izdelkov , potem v Sloveniji s pozivi, naj Slovenci ne dopustujejo več na Hrvaškem.