Predsedniki koalicijskih strank naj bi se v prihodnjih dneh znova sestali ter skušali natančno opredeliti pravila igre pri določanju del in nalog svetovalcev, je pojasnila predsednica LDS Katarina Kresal, ki je v začetku tedna zaradi Rupla celo zagrozila z zahtevo po izrednem vrhu koalicije. Nekatere v koaliciji pa je včeraj presenetila še ena kadrovska poteza - tokrat odločitev zunanjega ministra Samuela Žbogarja, ki si je za posebnega odposlanca (za kandidaturo Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN) izbral diplomata in nekdanjega direktorja Sove Matjaža Šinkovca.

Predsednik vlade in SD Borut Pahor včeraj na novinarski konferenci po seji vlade ni želel odgovarjati na vprašanja o jutranjem sestanku prvakov koalicijskih strank, češ da vlada ni pravo mesto za pojasnila o koalicijskih zadevah. Kresalova pa je že pred tem potrdila, da so na sestanku govorili tako o Ruplu kot o Šinkovcu. Poudarila je, da je treba "jasno, transparentno in v skladu z zakonom določiti način delovanja koalicije ter pristojnosti in podlage za delo ljudi, ki v njej funkcionirajo". Predvsem je po njenem prepričanju treba jasno določiti, kdaj ti svetovalci za opravljanje svojih nalog potrebujejo izhodišča vlade.

Da vprašanje zamejitve pooblastil posameznih svetovalcev - ne le Dimitrija Rupla - terja čim širšo razpravo v koaliciji, je prepričan tudi predsednik Zares Gregor Golobič. Pri tem pa je opozoril, da slovenski pravni red instituta posebnega odposlanca ne pozna. Dorekla naj bi ga novela zakona o zunanjih zadevah, in če bo zakon dal podlago, "bodo take funkcije obstajale, pred tem pa imamo opravka s svetovalci v kabinetih, ki opravljajo tehnično-uradniško delo", je bil glede Rupla jasen Golobič. Tudi predsednik DeSUS Karl Erjavec je potrdil, da bodo štirje predsedniki razpravo nadaljevali. Glede imenovanja Dimitrija Rupla in njegovih pristojnosti pa ocenjuje, da "predsednik vlade dobro ve, katere naloge mu lahko zaupa".

Mnoge pa je včeraj presenetila napoved o imenovanju diplomata in nesojenega veleposlanika v Washingtonu Matjaža Šinkovca (bil je v skupini kandidatov za veleposlanike, ki jih je predsednik države Danilo Türk zavrnil) za posebnega odposlanca zunanjega ministra. "Menim, da se je Šinkovec s svojim delom kompromitiral, da je sprejemal marsikatere sporne odločitve in da ni pravi človek za to mesto," je prepričana Kresalova. Pahor pa je glede tega imenovanja dejal, da se je tako odločil minister, on pa to odločitev podpira.